Odškodninski spor za avtobusno postajo

Ljubljana − Na ljubljanskem okrožnem sodišču se je končal večletni spor med Slovenskimi železnicami in Avtobusno postajo Ljubljana, s katerim SŽ zahtevajo, da jim APL plača odškodnino za uporabo ljubljanske avtobusne postaje med letoma 2004 in 2009. Sodnik bo sodbo strankama poslal v 30 dneh.

Še pred odločitvijo, da je zadeva »zrela« za odločitev, je okrožni sodnik Dragan Trivič zaslišal tudi izvedenca gradbene stroke Alojzija Boha, ki je izdelal cenitev zemljišč, za katere SŽ zahtevajo odškodnino oziroma uporabnino od oktobra 2004 do oktobra 2009 z zakonitimi obrestmi od dneva vložitve tožbe.

Odvetnik SŽ je z več vprašanji dal vedeti, da je po njegovem mnenju izračunana vrednost zemljišč, ki je podlaga za izračun odškodnine za njeno večletno poslovno uporabo, nižja od pričakovane. A mu je cenilec pojasnil, da je ocenjeno vrednost najemnine izračunal za obdobje od leta 2004 do 2009, ko je bila vrednost nepremičnin vsaj prva tri leta nižja od današnje. Zatem pa razložil, kako je izračunal vrednost kvadratnega metra zemljišča na treh parcelah na ljubljanski avtobusni postaji (gre za približno 4000 kvadratnih metrov). Ta po njegovem končnem izračunu znaša 188,59 evra za kvadratni meter, dobil pa jo je tako, da je izhodiščno vrednost 222 evrov povprečne vrednosti stavbnega zemljišča za gradnjo stavb zmanjšal na 42,54 odstotka vrednosti, kolikor naj bi taka zemljišča bila vredna, kadar so namenjena parkiriščem in prometni infrastrukturi. Ker pa so na specifični lokaciji (znotraj avtocestnega obroča) in imajo specifični namen (poslovna dejavnost), jo je v obeh primerih povišal za polovico vrednosti.

Pričakovanja

Glede na razpravo lahko sklepamo, da bo sodnik odločil v prid SŽ in pri višini odškodnine sledil izvedenčevemu predlogu. To bi pomenilo več sto tisoč evrov odškodnine in zamudnih obresti od vložitve tožbe (7. oktobra 2009) do dneva plačila. Torej za dobrih šest let. Ocenjena sodna vrednost spora za ta čas pa je 812 tisočakov.

Smo pa v dvorani slišali odvetnika AP Ljubljana, da zadeva najbrž ne bo postala pravnomočna, saj da se bo SŽ najverjetneje pritožila nad prenizko dosojeno odškodnino, AP Ljubljana pa na to, da zanjo sploh ni podldage. In to kljub temu da je vrhovno sodišče že leta 2013 zavrnilo zahtevek APL za revizijo sodbe višjega sodišča, ki je sporna zemljišča dodelilo v last SŽ. In kljub dejstvu, da Slovenskim železnicam zanje že od leta 2014 plačujejo najemnino (9285 evrov na mesec) in da bi morebitni odpovedi najemne pogodbe kmalu lahko sledila likvidacija tega podjetja. Brez postaje namreč ne bi imeli možnosti tržiti prostor, ki ga zaračunavajo avtobusnim prevoznikom − skupaj s svojimi predhodniki že od leta 1961. Spori okoli lastništva zemljišč in najemnin za njihovo uporabo med SŽ in APL so se začeli po odpravi družbene lastnine, ko so SŽ postale državno podjetje, Avtobusno podjetje Ljubljana pa delniška družba v zasebni lasti. Kljub napovedim, da bodo spor rešili s poravnavo, se to ni zgodilo.