Parkirišča P+R bi bila bolj uporabna ob postajališčih

Priprava DPN za Ljubljansko železniško vozlišče, ki je v pristojnosti države, je ustavljena, za postajališče na Dolgem mostu pa ni denarja.

Objavljeno
18. januar 2013 16.53
Slovenija Ljubljana 15.1.2013 Zelezniska postaja Tivoli Foto Joze Suhadolnik
Andreja Žibret, Ljubljana
Andreja Žibret, Ljubljana

Ljubljana – Meščani vse bolj ugotavljajo, kako koristna bi bila čim boljša ureditev ljubljanskega železniškega vozlišča za hitrejši in prijetnejši prevoz po mestu tudi z vlakom. Pri tem pa opozarjajo na kopico pomanjkljivosti, ki bi jih bilo treba odpraviti.

Problematika je zapletena, saj zahteva sodelovanje ljubljanske občine, Slovenskih železnic (SŽ) in države kot lastnice železniške infrastrukture oziroma ministrstva za infrastrukturo in prostor, ki vodi projekt ureditve javnega potniškega prometa. Na občini pravijo, da ves čas dejavno sodelujejo pri pripravi državnega prostorskega načrta (DPN) za ljubljansko železniško vozlišče; ta je v pristojnosti države in je v zadnjem času ustavljena.

Sredstva za investicije zagotavlja država

Zanimalo nas je, kdaj bo vendarle zgrajeno železniško postajališče na Dolgem mostu, ki bo uporabnikom na tamkajšnjem parkirišču po sistemu parkiraj in odpelji omogočalo hitrejši dostop do središča mesta. Na MOL pravijo, da so za njegovo ureditev pristojne Slovenske železnice, po občinskem prostorskem načrtu (izvedbeni del) pa je mogoče tam urejati podhode in nadhode.

Na SŽ so povedali, da »se nagibajo h gradnji postajališča kot pomembni prestopni točki. Če pa bi razvoj narekoval potrebo po ureditvi železniške postaje, bi bilo smiselno zagotavljati servis za celovito ponudbo javnega prometa.« Za razvoj javne železniške infrastrukture sicer skrbi država, ki tudi zagotavlja sredstva za investicije. Tako bo postavitev novih postaj oziroma postajališč v ljubljanski urbani regiji odvisna predvsem od načrtov ministrstva za infrastrukturo in prostor, ki vodi projekt ureditve javnega potniškega prometa, pravijo na SŽ.

Lani za polovico več potnikov kot leta 2010

V ljubljanskem železniškem vozlišču lahko meščani trenutno potujejo med postajališči Rakovnik, Vodmat, Brezovica, Tivoli, Medno, Vižmarje, Stegne, Litostroj, Ježica, Brinje, Zalog in Polje. Dnevna vozovnica stane za odrasle 2,10 evra, za otroke do dvanajstega leta pa 1,05 evra. Za mesečno vozovnico odrasli odštejejo 33,6 in otroci 16,6 evra. Za otroke do šestega leta je prevoz brezplačen.

Na SŽ so povedali, da marca načrtujejo podražitev vozovnic v notranjem prometu, kar mora odobriti še vlada. Sicer pa opažajo, da se je število potnikov, še posebej tistih, ki uporabljajo mesečno vozovnico, lani povečalo za polovico v primerjavi z letom 2010.

Za celovito ureditev javnega mestnega prevoza bo treba še marsikaj postoriti; še najmanj stroškov bi zahtevala ureditev vseh obstoječih lokalnih železniških postajališč z nadstreški in klopmi. Neki meščan je v pobudi na občinski spletni strani zapisal, da bodo parkirišča po sistemu parkiraj in odpelji konkurenčna avtomobilskem prometu samo, če bodo ob mestnih železniških postajališčih (Rudnik, Fužine, Vižmarje, Dolgi most, Brezovica, Črnuče, BTC ...); od tam bi se namreč z avtobusom lahko v center pripeljali v dobrih petih minutah.

Predlaga ureditev železniških postajališč ob parkiriščih, primestni vlaki pa naj bi vozili na dvajset minut. Parkirišča P+R, kot je tisto v Stožicah, so po njegovem stran vržen denar, saj potrebuješ iz Stožic do središča mesta z avtobusom ob konicah približno pol ure.

Na mestnem oddelku za gospodarske dejavnosti in promet se ne strinjajo, da je P+R v Stožicah stran vržen denar. »Tako kot pri drugih tovrstnih parkiriščih se morajo tudi tukaj ljudje najprej navaditi na njegovo uporabo.« Pravijo še, da se dobro zavedajo problematike gradnje parkirišč P+R, vendar rešitve niso enostavne.

Ob železniških postajališčih ni nobenega P+R

Ob sedanjih železniških postajališčih ni trenutno nobenega parkirišča P+R. Med enajstimi novimi lokacijami zanje je predvideno novo ob obstoječem postajališču na Rudniku, pri nakupovalnem središču. Predvidena je tudi ureditev novega železniškega postajališča ob parkirišču P+R na Dolgem mostu.

Intermodalna prometna vozlišča odmaknjena v prihodnost

Na mestnem oddelku za urejanje prostora dodajajo, da občinski prostorski načrt določa razvoj novih železniških postajališč še v neposredni bližini predvidenih parkirišč P+R v Stanežičah, Črnučah in Pri Gorjancu.

Pravijo, da so vsa parkirišča v prostor umeščena tako, da skupaj z že urejenim in načrtovanim javnim potniškim prometom (avtobusnim in železniškim) ter drugo potrebno infrastrukturo oblikujejo intermodalna prometna vozlišča. »To pomeni, da mora biti na parkiriščih P+R zagotovljeno učinkovito prepletanje in omogočen prestop med cestnim in železniškim javnim potniškim prometom, s kolesom, peš, in osebnim avtomobilom.«

Tako imenovane P+R intermodalne prestopne točke v MOL pa so del širše mreže v regiji. V celotni ljubljanski urbani regiji je predvidenih še 23 lokacij, ki bi lahko bile do leta 2015 vključene v sistem parkirišč parkiraj in odpelji, od tega 9 v MOL, dodajajo na Regionalni razvojni agenciji: »Dinamika gradnje bo odvisna predvsem od razpoložljivosti zemljišč in odgovorov o nevarnosti poplav ter finančnih virov, namenjenih javnemu potniškemu prometu v naslednji finančni perspektivi 2014–2020.«