Pionirski dom si želi konec postopka denacionalizacije

V strategiji do leta 2020 se zavzemajo, da bi bilo območje okoli Gospodarskega razstavišča namenjeno predvsem razvoju kulture.

Objavljeno
02. december 2015 16.49
Andreja Žibret
Andreja Žibret
Ljubljana – Med cilji Pionirskega doma, centra za kulturo mladih, zapisanimi v predlagani razvojni strategiji do leta 2020, sta dokončanje denacionalizacijskega postopka in prenova vseh objektov; ob neugodni rešitvi pa določitev novih prostorov za izvajanje dejavnosti tega zavoda.

Predhodno mnenje občine kot ustanoviteljice zavoda k strategiji bodo mestni svetniki sprejemali na decembrski seji, veljati pa bo začela, ko bo soglasje izdal svet zavoda. Pionirski dom, namenjen kakovostnemu preživljanju prostega časa otrok in mladih, vse od ustanovitve leta 1963, torej že več kot petdeset let, domuje v nikoli dokončani polkrožni Plečnikovi zgradbi sredi Ljubljane; od leta 2007 deluje kot javni zavod MOL, in sicer na treh lokacijah.

Festivalna dvorana potrebuje novo tehnično opremo

Pionirski dom upravlja del stavbe na Vilharjevi, kjer ima tudi sedež, v zgradbi pa sta še Slovensko mladinsko gledališče (SMG) in Akademski kolegij. Stavba, znana kot Baragovo semenišče, je v denacionalizacijskem postopku že 23 let. Vzdrževanje in upravljanje sta zelo zahtevni, potrebno je veliko iznajdljivosti in dodatnega dela, da lahko zagotavljajo varnost in standarde za izvajanje programov. Na tej lokaciji izvajajo večji del kulturno-umetniških in jezikovno-kulturnih programov za otroke in mlade. V Plečnikovi Festivalni dvorani pa so poleg plesov še poslovna, strokovna in družabna srečanja za odrasle ter številni dogodki za otroke in mlade. Ugotavljajo, da bo moral Pionirski dom zaradi boljše konkurenčnosti dvorane ter lažje izvedbe prireditev nujno investirati v nakup nove tehnične opreme, ki je dotrajana, neprimerna in energijsko potratna, ter vgraditi klimatsko napravo. Število prireditev za otroke in mlade bi radi povečali za 12 odstotkov, za odrasle za 10 odstotkov, prav tako si želijo za desetino povečati prihodke dvorane iz tržne dejavnosti. Zadnja leta so izvedli le nujne investicije iz lastnih sredstev, ostanka dohodka iz prejšnjih let. V strategiji se tudi zavzemajo za opredelitev prednostnih razvojnih ciljev, po katerih bi bilo celotno območje, kjer delujejo Gospodarsko razstavišče, Pionirski dom, SMG in drugi, namenjeno predvsem razvoju kulture v Ljubljani.

Prenova Art centra do januarja 2017

Prostori Art centra na Komenskega so v pripravi za obnovo, lani je bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje, veljavno do junija 2016. Občina je v osnutku proračuna za prihodnje leto zanj namenila nekaj manj kot 1,2 milijona evrov, leto pozneje pa skoraj milijon. Po izdelavi PZI mora služba za javna naročila izpeljati postopek javnega naročanja do konca leta ali najpozneje do marca 2016. Prenovo naj bi končali najpozneje januarja 2017. V prostorih potekajo likovne, kiparske, grafične in lutkovne dejavnosti ter predstave za otroke, ki jih nameravajo v času prenove preseliti v prostore na Miklošičevi.

V Plesnem centru Jenko na Miklošičevi so sicer plesne dejavnosti in programi razvedrilnih vsebin za odrasle. Za te prostore bi prav tako radi dosegli dogovor o namembnosti prostorov, saj namerava Kinoteka širiti kinotečno dejavnost. V Pionirskem domu so za sodelovanje pri izvajanju filmske in video dejavnosti za otroke in mlade tudi na tej lokaciji.

Raznolike celoletne dejavnosti v Pionirskem domu obiskuje 1082 otrok in mladih (leta 2011 jih je bilo 847), od tega programe tujih jezikov in kulture 475, kulturno-umetniške programe pa 607. Med slednjimi je največ zanimanja za gledališče (91), brezplačni program za predšolske otroke Čajanka pri muci, ki poteka vsako dopoldne (80), slikarstvo (66), učenje kitare (59), kiparstvo (46) ter program mladih raziskovalcev in ples (po 45).

V javnem zavodu je sicer 32 zaposlenih, število honorarnih sodelavcev pa je od leta 2011 z 18 letos naraslo na 50. V celoletne in krajše programe so vključili številne priznane umetnike ter ustvarjalne mlajše sodelavce v vseh programih. Mladi tako ohranjajo in bogatijo znanje in praktične veščine. Občina financira plače za 14 pedagogov in plačo direktorice v celoti ter del sredstev za materialne in programske stroške. Plače preostalih 18 zaposlenih, večji del materialnih stroškov ter investicijsko vzdrževanje je Pionirski dom pokrival s prihodki od prodaje storitev na trgu. Manjši delež prihodkov so donacije in sredstva, pridobljena s projekti, pri katerih so sodelovali kot konzorcijski partnerji. Lani je imel javni zavod nekaj čez milijon evrov prihodkov, od tega je bilo 48 odstotkov lastnih sredstev, preostalo pa sredstva občine.

Nove zaposlitve

V prihodnjih petih letih načrtujejo vključitev še najmanj desetih honorarnih sodelavcev. Zaradi upokojevanja je v tem času predvideno pet novih zaposlitev, poleg teh še dve zaradi širitve programov, še dve pa v času trajanja projekta, sofinanciranega z evropskim denarjem. Za pet odstotkov nameravajo povečati prihodke iz tržne dejavnosti, pa tudi od tečajnin (za desetino) in sredstev z evropskih razpisov.

Med strateškimi cilji do leta 2020 je še povečanje števila vpisanih otrok v številne dejavnosti Pionirskega doma za dva odstotka na leto, predvsem v kulturno-umetniške programe, v tem deležu pa tudi povečati dostopnost programov za mlade iz socialno ranljivejših skupin. Prav tako si bodo prizadevali za sistemsko uskladitev financiranja z drugimi formalno podobnimi zavodi, ki jih financira MOL, predvsem pa za sprotno posodabljanje tehnične in programske opremljenosti celotnega Pionirskega doma glede na finančne zmožnosti.