Plovbo po Ljubljanici odslej urejajo znaki

Ljubljana – Ob Ljubljanici in njenih pritokih, na primer Ižici in Curnovcu, so se te dni pojavili novi obvodni ali rečni prometni znaki, ki bodisi prepovedujejo plovbo po določenem delu reke ali pritoka bodisi jo omejujejo na čolne in druga plovila brez motorja. Ker o postavljanju vodne signalizacije ni nihče obvestil ne vodnih uporabnikov ne javnosti, smo se na MOL pozanimali, kdo to počne in zakaj.

Na doslej neznane in po mnenju posameznikov tudi nekatere napačne obvodne prometne znake so nas opozorili kanuisti, ki Ljubljanico in njene pritoke kljub ostri zimi uporabljajo kot poligon za vadbo. Ker znaki večinoma prepovedujejo ali omejujejo, jih zanima, ali bi jih lahko ob zavedni ali nezavedni kršitvi doletela globa ali celo hujša kazen.

Med čakanjem na odgovore mestne oblasti smo stopnjo obveščenosti o postavljanju znakov ob glavni mestni plovni reki preverili pri najpogostejših uporabnikih, to je lastnikih rečnih ladij in ribiški družini Barje, ki ima že dolgoletno koncesijo za upravljanje ribolovnega območja na večjem delu mestne Ljubljanice s pritoki do meja sosednjih občin Ig in Vrhnika oziroma sosednjih ribiških družin.

Jezni ladjar

Tomo Zupančič iz društva rečnih splavarjev in čolnarjev Ljubljanica je razočaran, ker ga kot prvega uradnega skrbnika plovbnega območja na Ljubljanici in aktivnega rečnega čolnarja o postavljanju prometnih znakov na obrežjih Ljubljanice ni nihče obvestil ne uradno ne neuradno. Vendar se nad tem ne čudi, saj zdaj za ves promet v pristanišču na Špici in na vstopno-izstopnih mestih po Ljubljanici kot koncesionar skrbi javno podjetje Ljubljanske tržnice in promet (LPT), za vse druge zadeve, povezane z režimom plovbe po reki, pa mestni oddelek za gospodarske javne službe in promet. Slednji mu namreč ni podaljšal statusa skrbnika plovbnega območja in nadzor nad izvajanjem odloka o plovnem režimu na Ljubljanici izvaja sam oziroma s pomočjo mestnega redarstva.

Ker pisnega obvestila Zupančič ni dobil, se je o novostih pozanimal sam pri županu Zoranu Jankoviću. Ta mu je povedal, da bodo prometno signalizacijo postavili po načrtu, ki ga je pripravila skupina strokovnjakov na pomorski fakulteti. Podrobnosti mu ni pojasnil, je pa Zupančič prepričan, da postavljanje prometnih znakov samo po sebi ne pomeni nič drugega kot urejanje režima plovbe na papirju za pravno pokritje v primeru nesreče na vodi, nikakor pa to še ne bo prispevalo k redu na vodi in ob njej.

Njegovo društvo je že pred leti opozorilo, da bi bilo treba spremeniti oziroma popraviti vse zakone in mestne odloke in da nereda na vodi (neregistrirana plovila, neusposobljeni voditelji čolnov, kršenje plovbnega režima, neupoštevanje osnovnih prometnih pravil) ter ob njej (nelegalni privezi in pristani za čolne, pontoni, splavi, odlaganje odpadkov, zlivanje odplak v reko in njene pritoke ...) ne moremo rešiti le z zakonom o plovbi po celinskih vodah ter redkimi inšpekcijskimi nadzori plovil in njihovih lastnikov ter prometa po plovnih vodah.

Meni, da bi morali narediti ločnico med urejanjem morskega in prometa na celinskih vodah, rekah in jezerih. Ne zdi se mu prav, da je za vso Slovenijo le en inšpektor za celinske vode, ki ima povrhu sedež in prostore v Kopru. Prepričan je, da bi morali po vseh slovenskih regijah organizirati samostojne rečne kapitanije (denimo pet ali šest), in to ne le kot privesek pomorske uprave. S tem bi po njegovem ustvarili možnost, da vsaka od rečnih kapitanij nase prevzame vse zadeve in obveznosti, povezane s plovbnim režimom na rekah in jezerih, hkrati pa bi lahko izvajale pogostejši inšpekcijski nadzor na celinskih plovnih vodah.

Neobveščeni ribiči

Čeprav ribiška družina Barje že desetletja skrbi za Ljubljanico, Mali graben, Ižico, Gradaščico in druge vode na osrednjem in zahodnem območju Ljubljane, je bil njen dolgoletni predsednik Teodor Gantar neprijetno presenečen, ko smo ga seznanili z novimi obrežnimi prometnimi znaki. Ti bi namreč lahko zelo posegli tudi v navade ribičev, saj omejujejo promet po Ljubljanici tik za mostom zahodne obvoznice, vplutje v Ižico pa dovoljujejo le plovilom na vesla. Kaj to pomeni za ribolov s čolnom (ščuka, sulec) na območjih v krajinskem parku Ljubljansko barje (vse do Črne vasi in naprej do Podpeči), ni znal povedati. Se mu pa ne zdi prav, da ribiška družina ni dobila nobenega dopisa, kaj namerava občina, in da jih niso vprašali za mnenje o postavitvi prometnih znakov. So namreč odgovorni za upravljanje ribjega življa v teh vodah. Zato je že napovedal, da bo o tej zadevi spregovoril na sestanku ribiške družine še ta teden.

Občinska pojasnila

Kot smo že vajeni, so nam z mestnega oddelka za gospodarske dejavnosti in promet namesto obširnega pojasnila, kaj počnejo, s kakšnim namenom, s čigavimi soglasji in predvsem po kakšnem načrtu, dali le skop odgovor. Zapisali so, da je MOL skladno z mestnim odlokom o določitvi plovnega režima podala pravne podlage, ki urejajo plovni režim, skrbništvo plovnega območja, vrste plovil, upravljavca pristanišča, omejitve plovbe in druge pogoje, kjer je dovoljena plovba za gospodarske, turistične, športne in rekreacijske namene na delu rek Save in Ljubljanice, v Gruberjevem prekopu in vodotoku Ižica. Z dokončno ureditvijo plovnega režima na Ljubljanici pa da bodo »dopolnili tehnične specifikacije glede označitve pristanišč in vstopno-izstopnih mest ter ustrezno postavitev oznak in objektov za varnost plovbe«.

Strokovne in tehnične podlage za označitev plovne poti na reki Ljubljanici na območju MOL je zanje izdelala fakulteta za pomorstvo in promet ljubljanske univerze. Namesto da bi povedali, koliko prometnih znakov bodo postavili, kje in zakaj bodo taki, kot so, so razkrili le, da projekt obsega »izdelavo tehničnih specifikacij za postavitev označevalnih tabel na plovni poti na osnovi veljavnih pravnih podlag in drugih dokumentov, meritev in ogledov na terenu, plovbe in meritev po plovni poti, usklajevanja glede postavitev v kulturno zaščitenih predelih«.

Preverjali so tudi ustreznost pristajalnih in vstopno-izstopnih mest ter primernost v smislu tehnične uporabnosti in varnosti za uporabnike, glede na standarde in tehnična priporočila za rečne pristane.

Prometni znak, ki bega

Na koncu pa dodali, da predvidena označitev plovne poti še ni izvedena v celoti, da bo končana ob primernih vremenskih razmerah in da signalizacijo na bregovih Ljubljanice na območju MOL izvaja LPT na občinske stroške. Niso pa odgovorili, zakaj so postavili bel znak z rdečo obrobo kockaste oblike. V klasifikaciji vodnih prometnih znakov smo ga sicer našli, pomeni pa, da je plovba omejena in da se je o podrobnostih omejitve treba pozanimati. Ker bi si ga lahko kdo tolmačil kot znak za splošno prepoved vstopa oziroma vožnje (znak za to prepoved je sicer pravokoten in je enak avstrijski zastavi), bo dodatno pojasnilo nujno.

Ministrstvo za infrastrukturo je na vprašanja o postavljanju rečne signalizacije na Ljubljanici poslalo precej kratek odgovor. Zapisali so, da mora v skladu z zakonom o plovbi po celinskih vodah lokalna skupnost pri ureditvi plovbnega režima določiti plovbno območje in orisni prikaz območja, kjer je dovoljena plovba za gospodarske, turistične, športne in rekreacijske namene. Pri tem pa da mora upoštevati nevarnosti naraslih voda ali drugih izjemnih razmer. Kje in kakšne znake postavljajo lokalne skupnosti, pa ne vedo, saj so zapisali, »da predvidevajo, da gre za oznake, ki so določene v skladu s plovbnim režimom, ki ga je sprejela lokalna skupnost, in so namenjene zagotavljanju varnosti plovbe«.

Inšpektorjeva dopolnila

Smo pa zvedeli, da pri upravi za pomorstvo s sedežem v Kopru za vso Slovenijo deluje en sam inšpektor za plovbo po celinskih vodah – Jože Klemenčič. Pojasnil je, da je delo nadzornika prevzel leta 2013 in da je v prvih letih predvsem ugotavljal, kakšno je stanje na rekah in jezerih. Poseben poudarek je bil na ugotavljanju stanja na Soči, na Blejskem in Bohinjskem jezeru, Ljubljanici in drugih plovnih vodah ter na preverjanju, koliko ladij, čolnov ali splavov je vpisanih v vpisnik.

Lani je Klemenčič na Ljubljanici opravil štiri nadzore, pri čemer je ugotovil, da se z urejanjem plovbnega območja stanje varnosti plovbe na reki izboljšuje. Med ogledi je sicer odkril več nepravilnosti ali pomanjkljivosti (nepravilno privezana plovila, plovba z neregistriranim plovilom), upravljavcem pristana in vstopno-izstopnih mest pa naložil več ureditvenih odločb. Za postavljanje novih prometnih znakov ob Ljubljanici je neuradno zvedel decembra, ko ga je o tem po telefonu obvestil mestni inšpektorat. Ali so jih postavili na pravih mestih in ali so pravilni, pa bo preveril ob prvem letošnjem inšpekcijskem ogledu.

Zatrdil je še, da si kot edini inšpektor za nadzor plovbe po celinskih vodah želi, da bi po državi imeli vsaj tri rečne kapitanije (za zahodno, osrednjo in vzhodno Slovenijo), saj sam vsega dela ne zmore.