Pod zelene krošnje dreves v svet črk in besed

Uradno odprtje Knjižnice šod krošnjami bo v petek ob 17. uri v Tivoliju pri Čolnarni. Letos odpirajo novo lokacijo na Petkovškovem nabrežju.

Objavljeno
24. maj 2016 19.31
Knjižnica pod krošnjami,Ljubljana Slovenija 09.07.2014
Andreja Žibret
Andreja Žibret

Ljubljana – Začenja se letošnja sezona branja pod krošnjami, na osmih lokacijah v Ljubljani in še v 13 drugih mestih. Letos bo na novo urejena knjižnica na Petkovškovem nabrežju. Projektu pa se pridružujejo še na Bledu, Ptuju, Vrhniki, v Zagorju ob Savi in Topolovem v Italiji.

Uradno odprtje bo v petek ob 17. uri v parku Tivoli pri Čolnarni. V glavnem mestu sta najbolje obiskana bralna otočka na Ljubljanskem gradu, ki ga obišče največ tujcev, zato je tam največ knjig v tujih jezikih, letos pa bodo postavili tudi poseben zabojnik s knjigami z »zelenimi vsebinami«, in na Trnovski plaži. Tu za knjige večinoma skrbijo prostovoljci.

Tudi elektronsko branje

Za širjenje bralne kulture bodo poskrbeli še v parku Zvezda z ameriško knjižnico pod krošnjami, na Vodnikovi domačiji v Šiški, kjer je že dve leti, v družinskem centru Mala ulica, na Jamovi pa bo bralni otok za otroke Viških vrtcev. Na posamezni lokaciji je približno 300 knjig, na nekaterih knjižnih otokih pa je včasih tudi od 150 do 200 obiskovalcev na dan. V parku Tivoli in na Trnovski plaži bo mogoče celo poletje brati tudi knjige v elektronski obliki.

Čim več kulturnih dogodkov

Nova knjižnica pod krošnjami na Petkovškovem nabrežju, med Tromostovjem in Zmajskim mostom, bo odprta do jeseni. Predsednik KUD Petkovškovo nabrežje Damijan Gašperič je povedal, da želijo pripraviti čim več kulturnih dogodkov. Prepričan je, da bo knjižnica v središču mesta, blizu tržnice, dobro obiskana, saj ljudje med hitenjem po vsakdanjih opravkih radi polistajo po knjigi. Prejšnja leta pester program na Trnovski plaži pa bo letos nekoliko okrnjen, tudi zato, ker urad za mladino, ki jih je do zdaj podpiral, letos ni odobril projekta; organizatorji pa menijo, da je v Ljubljani tovrstnih dogodkov veliko in želijo program širiti na ostala mesta.

Nastajanje lokalnih zgodb

Vodja projekta Knjižnice pod krošnjami Tina Popovič z zavoda Divja misel po dvanajstih letih opaža, da projekt navdihuje ljudi v mnogih krajih, ki so se pridružili Ljubljani in s pomočjo soorganizatorjev nastajajo lokalne zgodbe. Vsako mesto pripravi svoje slavnostno odprtje. Po knjižnicah bo potekalo več kot sto različnih dogodkov. V vseh knjižnicah na prostem pa je bilo lani približno 100.000 obiskovalcev. V nekaterih krajih je potrebno več časa, da se ljudje navadijo. V Polhovem Gradcu prvo leto ni bilo veliko obiska, nato so začele prihajati mlade družine, po treh letih pa je park poln; lani so tja postavili tudi stojnici s sladoledom in limonado.

Knjižnici s posebnim razgledom

Miklova hiša v Ribnici pa je edini kraj, kjer Knjižnico pod krošnjami soorganizira tudi lokalna knjižnica. Direktor knjižnice Miklova hiša Marko Zupanc pravi, da je takšnega sodelovanja. To se mu zdi obogatitev za kraj in korak naproti bralcem, še posebno je popestritev za otroke in mlade. Med še posebno zanimivimi kraji je knjižnica na Polšniku po kozolcem, letos tretjič zapored pa je tudi knjižnica med vršaci na Mali planini, s posebnim razgledom. Knjižnico pod krošnjami bodo imeli tudi v Novi Gorici, Kanalu ob Soči, Kranju in Novem mestu. Podobno kot pri Vodnikovi domačiji v Ljubljani pa razmišljajo tudi o tem, da bi knjižnice na prostem postavili tudi pred rojstne hiše drugih pesnikov in pisateljev.

Ideja o širitvi po Evropi

Projekt kot zanimivost, še posebno v Ljubljani, prepoznavajo tudi tujci in se sprašujejo, zakaj ni česa podobnega v njihovi državi. Popovičeva je povedala, da od Javne agencije za knjigo RS prejmejo le 9000 evrov na leto za tiskovine, splet, nakup opreme in knjig, to pa je za širjenje ideje premalo. V Ljubljani od Zavoda Turizem prejmejo še 9000 evrov, sodelujejo tudi občine, lokalni financerji in partnerji. Potrebovali bi dodatna sredstva za katalogiziranje knjig, razmišljajo pa tudi o možnosti, da bi se Knjižnica pod krošnjami širila po Evropi.