Poslovnik sveta odslej še bolj po županovi meri

Ljubljana – Glavna značilnost decembrske seje mestnega sveta je, da je trajala le poltretjo uro oziroma šest ur manj od rekordne oktobrske in da opoziciji ni uspelo skozi glasovalni stroj spraviti niti dopolnil, ki bi jih glede na vsebino mirno lahko sprejela tudi županova koalicija.

Glavno vlogo na seji pa tokrat ni igrala le Jankovićeva koalicija strank, temveč so na rezultat glasovanj pri spremembah in dopolnitvah poslovnika o delu mestnega sveta in predlogu odloka o posebni rabi javnih površin vplivali sklepi statutarnopravne komisije. Ta je namreč k večini predloženih dopolnil opozicijskih svetnikov k tema aktoma zapisala, da so »nerazumljivi, nelogični in v neskladju z zakonodajo ter nomotehničnimi pravili«. In da o njih zato ni mogoče ne glasovati ne razpravljati.

Ne glede na navedeno pa je bila razprava o omenjenih dopolnilih in njihovi vsebini zelo zanimiva. Mirko Brnič Jager je kot pripravljavec kar šestih dopolnil k predlogu odloka o posebni rabi javnih površin v svojem in imenu stranke SDS javno posebej predstavil vsakega od njih. Četudi so bili prav vsi zavrnjeni z občutno večino glasov, pa odpirajo vrsto zanimivih vprašanj. Predlagali so namreč, da bi stanovalcem, ki neposredno mejijo na javne površine in za katere dokončna dovoljenja zainteresiranim poslovnežem podeljuje mestna uprava, priznali status stranskih udeležencev. Brnič Jager je namreč prepričan, da bi pri delovanju lokalov na teh površinah morali biti vpleteni tako lastniki lokalov kot okoliških stanovanj. Korektorji nesprejemljivih praks delovanja naj bi tako bili meščani in ne upravna enota.

Večjo participacijsko vlogo meščanov pri kreiranju mestne politike bi pomenilo, trdijo v SDS, tudi njihovo dopolnilo, da bi bil v mestni komisiji kot njen član tudi predstavnik stanovalcev objekta, ki meji na javno površino in je predmet javnega razpisa. Ta bi po njihovem spremljal upoštevanje pogojev iz soglasja stanovalcev v zvezi s hrupom in onesnaževanjem njihovega bivalnega okolja. Hkrati pa bi bil tudi posrednik pri ustvarjanju pozitivne klime v odnosu do novega najemnika.

Prav tako ni dobil podpore predlog, da bi bilo treba pridobiti soglasje zbora stanovalcev objekta, kadar bi šlo za najemnike mestnih javnih površin, ki na javnih površinah strežejo jedi z žara brez ustrezne zaščitne opreme (nape s filtri) ali pa povzročajo obremenjevanje okolja s čezmernim hrupom. Posledično niso potrdili niti predloga, da brez zaščitnih nap sploh ne bi bila dovoljena termična priprava hrane in da bi kršitelja kaznovali z globo 5000 evrov.

Četudi statutarnopravna komisija ni imela pripomb k dopolnilu SDS, da bi na trgih in ulični mreži peščevih površin zaradi nujnih posredovanj zagotovili prehod v širini najmanj treh metrov, ki ne sme biti zaseden z opremo gostinskega vrta, pa tudi ta ni dobil zadostne svetniške podpore. Četudi se tako uzurpacije prostora v Stari Ljubljani dogajajo redno in na več krajih, pa je koridor za urgentna vozila podprlo le 11 svetnikov, 25 pa jih je bilo proti.

Ker da je v nasprotju s pozitivno zakonodajo, pa so na koncu zavrnili še eno dopolnilo, ki bi po mnenju Brnič Jagra bilo konkretni primer zavzemanja za Zeleno Ljubljano. Predlagal je namreč, da bi bila prepovedana postavitev gostinskih vrtov povsod tam, kjer med 8. in 23. uro mimo pripelje več kot 15 avtobusov LPP, ob vseh cestah, kjer se z meritvami ugotovijo nedopustne vrednosti nevarnih emisij, ali vsem tistim, ki bi hoteli jedi z žara pripravljati v sklopu strežbe v lokalih in na javnih površinah ter uličnih kioskih, če nimajo ustreznih zaščitnih nap ali filtrov za prestrezanje emisij. V mislih je imel predvsem Slovensko cesto. K zavrnitvi je najbrž precej prispeval tudi podžupan Aleš Čerin (LZJ), ki je dejal, da iz Brnič Jagrovih dopolnil veje »sveta vojna proti točno določenemu lokalu« na Slovenski cesti, kjer živi.

Zavrnjena skoraj vsa dopolnila

Tudi pri spremembah poslovnika mestnega sveta opoziciji ni uspelo doseči nobene večje spremembe. Nataša Sukič (ZL) je dejala, da ne obstaja noben utemeljen razlog, da bi iz poslovnika črtali institut izločitve svetnika, četudi je statutarnopravna komisija zapisala, da je to dopolnilo v nasprotju z zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije. Menila je, da gre le za nadgradnjo tega zakona. A jo je podprlo le 13 svetnikov, 26 pa jih je bilo proti.

Izgubila je tudi bitko za dopolnilo, s katerim je hotela preprečiti, da bi za sprejem rebalansa mestnega proračuna veljali drugačni postopki kot za proračun. To pomeni, da bo za sprejem rebalansa veljala izjema in mu ne bo treba »izgubljati časa« s 15-dnevnim čakanjem na pripombe javnosti (meščanov in ČS).

SDS pa se je izjalovil poskus, da bi z dopolnilom dosegli spremembo poslovnika, ki bi določala, da za izredno sejo ne velja določilo 106. člena. To namreč določa, da »svet lahko pri posamezni točki po odprtju razprave kadarkoli odloči, da se obravnava zadeve preloži ali konča«. Bistvo izredne seje pa je po njihovem prav v tem, da se obravnava izpelje do konca brez izrednih prekinitev in da ima vsak svetnik pravico, da se vključi v razpravo, pove svoje mnenje in o tem tudi glasuje.

Po končanem glasovanju, za katerega je bila potrebna dvetretjinska večina vseh navzočih, pa je spremembe podprlo 30 svetnikov, 11 pa jih je bilo proti. Pri 41 svetnikih bi torej predlog sprememb moralo podpreti najmanj 28 svetnikov, kar pomeni, da je bil kvorum presežen.

Še pred glasovanjem je Mirko Brnič Jager dal vedeti, da spremembe poslovnika niso dosegle namena. Namesto da bi okrepile vlogo predstavniške demokracije (mestnega sveta), so okrepile le vlogo župana in izvršne oblasti. Zanj je to »nonsens«, sam pa se v svetu počuti, kot da je v Butalah.