»Prenova lahko prinese dvig cen in s tem izgon tistih, ki nimajo«

Gradnja na Rakovi jelši: Mestni sklad načrtuje gradnjo tristo stanovanj, ki bodo močno zaznamovala naselje.

Objavljeno
01. februar 2018 18.20
Rakova Jelša,Ljubljana Slovenija 26.01.2018 [Naselje ]
Mojca Zabukovec
Mojca Zabukovec

Ljubljana – V naselju na južnem robu mesta, v katerem je trenutno okoli petsto hiš in približno pet tisoč prebivalcev, namerava mestni stanovanjski sklad zgraditi skoraj tristo javnih najemnih stanovanj. Napovedujejo tudi pilotni projekt stanovanjske zadruge. Prebivalci Rakove jelše medtem opozarjajo na pomanjkljivo infrastrukturo.

Na lokaciji Rakova jelša I, zemljišču med Ulico Jožeta Mitriča in Srebrničevo ulico, načrtujejo 125 javnih najemnih stanovanj, začetek gradnje pri mestnem stanovanjskem skladu napovedujejo za prihodnje leto. Del stanovanj bi namenili za oddajo v neprofitni najem mladim do 29. leta, del pa za uresničitev pilotnega projekta stanovanjske zadruge, za kar si prizadevajo v Zadrugatorju. Najemno stanovanjsko zadrugo, ki bo tam gradila, bodo izbrali na javnem razpisu, ki je v pripravi.

Še 156 prav tako javnih najemnih stanovanj je predvidenih na lokaciji Rakova jelša II, ki jo z zahodne strani omejuje Pot na Rakovo jelšo, z vzhodne pa Ljubljanica. Poleg stanovanj bodo tam zgradili še prostore za trgovski program in večnamenski prostor za lokalno skupnost. Pri skladu predvidevajo, da bi »v primeru optimalnega teka vseh postopkov« gradbeno dovoljenje pridobili oktobra, gradnjo pa začeli februarja ali marca prihodnje leto.

Da so neprofitna stanovanja običajno na manj privlačnih in zato cenejših lokacijah, pogosto zunaj mestnega središča, pravi Drago Kos s centra za prostorsko sociologijo pri fakulteti za družbene vede. Toda Rakova jelša je po njegovem posebna zgodba. »Glede na splošno dojemanje je to periferna fizično in simbolno degradirana lokacija, toda v dolgoročnejši perspektivi bi lahko postala atraktivna, saj je v soseščini dveh 'boljših' sosesk, Trnova in Murgel, in dokaj blizu mestnega središča. Tudi bližina Ljubljanice bo po popolni sanaciji odpadnih voda precejšnja dodana vrednost tega prostora,« pojasnjuje profesor. O načrtih mestnega sklada zato pravi, da so lahko »zametek normalizacije« predela, ki je še vedno stigmatiziran zaradi črne gradnje in do nedavnega slabe infrastrukturne opremljenosti, toda lahko imajo tudi negativni učinek.

»Na degradirano območje pridejo ljudje, ki predstavljajo zametek nove soseske, toda ta prenova prinese dvig cen, posledično pa izgon revnejših ljudi. Poseg v prostor bi se moral zgoditi tako, da so vanj vključeni sedanji in tudi bodoči prebivalci. Pri tem se Zadrugator ponuja kot dobra alternativa, ki bi vsaj za del soseske lahko opravil to nalogo.«

Za javni zadružni kader

V Zadrugator povezani člani, ki med drugim iščejo sistemsko podporno okolje, ki bi omogočilo, da postanejo zadruge izvedljiv način stanovanjske preskrbe pri nas, po dobrem letu in pol sestankovanja s predstavniki mestnega stanovanjskega sklada še nimajo nobenih zagotovil v zvezi s prvim pilotnim projektom stanovanjske zadruge v državi. »Načeloma so zelo pripravljeni delati z nami, toda vse gre zelo počasi, predvsem zaradi pomanjkanja jasne podpore države in republiškega stanovanjskega sklada,« poudarja Maša Hawlina, članica Zadrugatorja. »Če hočemo izvesti takšen skupnostni projekt, morajo javne službe prispevati svoj vložek – mestni sklad bo sicer prispeval zemljišče, toda javne institucije bi lahko zagotovile podporo tudi pri raziskovanju in pravnih vprašanjih.« Le tako se po njenem lahko vzpostavi, kot mu pravi, javni zadružni kader, ki bo deloval kot svetovalnica pri morebitnih naslednjih zadružnih pobudah, v okviru katerih bi bilo mogoče zagotoviti »dostopna in dostojna stanovanja za vse«.

Sever in jug

Na teren na Rakovo jelšo so se člani Zadrugatorja odpravili sredi preteklega leta po tem, ko je mestni stanovanjski sklad ponudil možnost, da bi del zemljišč v naselju, na katerih bodo gradili javna najemna stanovanja, namenili za uresničitev pilotnega projekta stanovanjske zadruge. »Temeljno načelo stanovanjske zadruge je skrb za skupnost, zato bomo v primeru, da naša zadruga dobi zemljišče, prisluhnili potrebam prebivalcev, ki tam živijo, in tako poskušali izboljšati njihove bivalne razmere,« pravi Hawlina, ki je sodelovala pri terenski raziskavi.

Čeprav so tamkajšnji prebivalci s svojim bivalnim okoljem večinoma zadovoljni – to sicer povezujejo predvsem z dobrimi medsosedskimi odnosi – se ta mnenja razlikujejo glede na to, v katerem delu naselja živijo. Zadovoljstvo pada od severa proti jugu, kar sovpada z infrastrukturnimi razmerami. Te so »na severu veliko boljše, medtem ko na ulicah proti jugu hitro umanjka javna razsvetljava, nekoliko kasneje pa tudi kanalizacija in v skladu s tem se pojavlja vedno več problemov. Razlike med severom in jugom so tako velike, da bi skoraj lahko govorili o dveh različnih soseskah,« so opozorili avtorji raziskave Sociološko-urbanistična analiza Rakove jelše, katere pobudniki so bili člani Zadrugatorja.

Prebivalci dvomijo, da bodo zanje kaj naredili

Ker da se zavedajo problematike Rakove jelše, so ureditev naselja vključili med prednostne naloge že leta 2007, odgovarja Žiga Oven, predsednik četrtne skupnosti Trnovo. »Na območju Rakove jelše so komunalno urejene že štiri ulice, druge pa bodo sledile v skladu s projektom dograditve kanalizacije v aglomeracijah, ki bo zaključen leta 2020,« dodaja Oven. V četrtni skupnosti tudi podpirajo »gradnjo stanovanj z vsemi potrebnimi vsebinami«, kot programe osnovne oskrbe pa so med drugim predlagali postavitev trgovine, namestitev bankomata in poštnega nabiralnika, prostore za druženje in igro ter frizerski salon, ključavničarstvo in cvetličarno.

Raziskava, ki so jo pri Zadrugatorja opravili na Rakovi jelši in je zajela 59 prebivalcev, pokaže drugačno sliko. »Prebivalci dvomijo, da bo mestna oblast zanje dejansko kaj naredila. Pravijo tudi, da če zdaj načrtujejo vsa ta stanovanja, bi lahko najprej poskrbeli za osnovno infrastrukturo v naselju,« izsledke povzema Hawlina. Kot največjo pomanjkljivost naselja navajajo pomanjkanje otroških igrišč, prostorov za igro in zelenih površin, na južnem delu pa je še vedno problematična komunalna urejenost. Prebivalci so v raziskavi večkrat tudi navedli, da o spremembah prostorskih aktov niso seznanjeni in da z občino slabo komunicirajo.

»Če bo mestni stanovanjski sklad uresničil vse, kar načrtuje na Rakovi jelši, bo to pomenilo velik priliv novih stanovalcev, kar lahko privede do izrinjanja sedanjih,« opozarja Hawlina. »Zato je v nove projekte treba nujno vključiti prebivalce, ki tam živijo, in upoštevati njihove potrebe, ne pa jih s projekti zgolj seznaniti kot z danimi dejstvi.«