Projekt na stari tržnici v Šiški: dobra dela in slastne vipavske breskve

V akciji Kej b'š brejsku? so predali več kot 10 ton breskev; a kaj, ko so dobra dela z zakonom prepovedana.

Objavljeno
21. avgust 2013 18.56
Šišenska tržnica projekt podarjanja pridelkov,Ljubljana Slovenija 21.08.2013
Andreja Žibret, Ljubljana
Andreja Žibret, Ljubljana
Ljubljana – Na šišenski stari tržnici ob Celovški cesti in blizu Drenikove ulice, kjer od spomladi poskušajo oživiti projekt Eco Green Village Slovenia – Na vasi, ta mesec poteka akcija »Kej b'š brejsku?« (Boš breskev?), namenjena pomoči vipavskim kmetijam.

»Slovenci z naročilom platojev breskev pomagajo vipavskim kmetijam in nato z veseljem doma pojejo sadeže, ki so odličnega okusa. Kmetje pripeljejo breskve na zbirna mesta po Sloveniji, kjer jih prevzame tamkajšnji koordinator in nato razdeli med dobre ljudi, ki v tem okraju sodelujejo v akciji,« je razložil idejni vodja akcije Borut Jelić, ki že dolgo opravlja dobra dela in je sodeloval tudi pri organizaciji akcije Očistimo Slovenijo v letih 2010 in 2012.

Enkratna akcija prerašča v velik projekt

Breskve je mogoče naročiti prek obrazca na spletni strani DobraDela.si. Tam med drugim piše, da je bilo to najprej mišljeno kot enkratna akcija za pomoč kmetiji blizu Ajdovščine, a je prerasla v velik projekt po vsej državi, zato breskev ne dostavljajo na dom, ampak sporočijo kraj in čas prevzema. Na prevzemnem mestu, eno je tudi na šišenski tržnici, pa naročniki izvedo, da 4,5-kilogramskega zabojčka breskev ne morejo plačati, lahko pa storijo kakšno dobro delo.

»Žal se povečanja naročil branimo, ker še vedno nismo rešili problema, ki so nam ga predstavili na Računovodstvu Data, namreč, da so dobra dela z zakonom prepovedana, in če odšteješ kmetu evro za kilogram breskev in ga za evro predaš naprej, moraš plačati davek pri dohodnini. Te birokracije žal do potankosti ne razumem,« razlaga Jelić. Akcijo so poskusili izpeljati tudi na Gospodarskem razstavišču in parkiriščih, ki jih upravljajo Ljubljanska parkirišča in tržnice, toda zaradi birokratskih zahtev po različnih dokumentih bi morali čakati več dni, tako da bi sadje že zgnilo. Na LPT pa so imeli ustrezne prostore zasedene z drugimi dogodki.

Po Jelićevih besedah je težko natančno reči, koliko breskev so od 1. avgusta predali, po grobi oceni pa že veliko več kot 10 ton. V akciji sodeluje približno pet tisoč ljudi. Borja Jelič, ki bo morda prvi Slovenec, ki bo poletel v vesolje, in predsednik republike Borut Pahor, ki tudi opravlja dobra dela, v akciji še ne sodelujeta, v prihodnje pa bi si zelo želeli njunega sodelovanja, pravi Jelić. Pripravljajo tudi posebno spletno stran breskve.si. Prav tako bodo med evropskim prvenstvom v košarki na spletni strani DobraDela.si za tuje obiskovalce pripravili posebno ponudbo, ki jim bo v pomoč pri iskanju kraja dogajanja, prenočišča itn. Jelić poudarja, da je vsaka pomoč zelo dobrodošla, in vabi vse, ki bi bili pripravljeni pomagati, tudi s strokovnim znanjem, da se oglasijo na stari tržnici v Šiški ali pokličejo na telefon 040/177-777.

Radi bi povečali ponudbo lokalnih pridelovalcev

Več let zapuščeno staro tržnico v Šiški – lastnik vseh zemljišč in nepremičnin je podjetje Arbitum, ki je za vodenje projekta, delovanja kompleksa in vsega, kar se dogaja na tržnici, pooblastilo Dušana Borošaka – poskušajo oživiti že od spomladi. Matic Borošak poudarja, da je zelenjava, ki se prodaja na tržnici, lokalno pridelana, dogovarjajo pa se tudi z nekaterimi ekološkimi pridelovalci. »Med poletnimi počitnicami je obisk nekoliko manjši. Dober je predvsem ob petkih in sobotah, ko svoje pridelke prodajajo kmetje. Trudimo se, da bi se obisk povečal tudi druge dni v tednu. Želimo si, da bi slovenski proizvajalci ponujali pridelke šest dni v tednu, kar nam za zdaj uspeva ob ponedeljkih, petkih in sobotah. Število stojnic se je s prvih štirih povečalo na 15 do 20 rednih, vendar bi število radi še povečali. Cene zelenjave so primerljive z drugimi ponudniki na drugih tržnicah, nekateri pridelki pa so tudi cenejši.«

Idej je veliko, v kratkem bodo predstavili ponudbo ekopartnerskega zabojčka na dom, v projektu Z okoliških kmetij zdravo, slovenskim družinam v zabavo. Na tržnici stoji mlekomat z mlekom iz okolice Šmarne gore. Borošak pravi, da je tudi ponovno oživljena ribarnica dobro sprejeta med kupci. »Tržnica se razvija, kolikor se da, in s pomočjo dobrih ljudi se bo v prihodnje dogajalo še veliko več.« Med drugim bodo prostor ponudili Trnfestu, ki bi ga poimenovali Returnfest.

Julija je bil urejen uvoz s Celovške ceste na parkirišče s približno sto mesti. »Glede na to, da se je parkirišče odprlo sredi poletnih počitnic, ko je tudi v okolici kar nekaj parkirnih mest za zdaj še brezplačnih, se to vidi tudi pri zasedenosti našega parkirišča. Od septembra naprej bo drugače, zato menimo, da cena ni previsoka.« Prve pol ure je parkiranje brezplačno, do ene ure stane evro, do dve uri 2,5 evra, do tri ure štiri evre, za 12 ur pa je treba odšteti 14 evrov.