Knjižnica reči, prostor, ki potrebuje čas

Ljubljana – V knjižnici v ­Savskem naselju, v kateri si je mogoče izposoditi skoraj vse razen knjig, se je v devetih­ ­mesecih nabralo okoli 200 predmetov, članov pa je zdaj že okoli 160. Občanom je še naprej na voljo tudi tamkajšnji prostor. V njem zdaj nekateri­ šivajo, drugi plešejo, tretji si popravijo kolo.

Reč tega tedna, kot so poimenovali izbrani predmet, ki ga v določenem tednu posebej ponujajo za izposojo, je sušilnik sadja. Pred tem je bil to frizbi, še prej pa aparat za pripravo jogurta. Vse to v Knjižnici reči, ki zaseda 50 kvadratnih metrov Doma skupnosti v Savskem naselju, objavljajo na posebni spletni strani, seznam predmetov, ki so na voljo za izposojo, pričaka obiskovalca tudi ob vstopu v prostor. Ob njem visi tudi tako imenovana lista želja; to je seznam predmetov, po katerih je večje povpraševanje, a jih v knjižnici še nimajo. Trenutno je najbolj iskan sesalnik. »Nekaj ljudi je obljubilo, da ga bo prineslo, tako da bo verjetno kmalu na voljo,« pove Robert Plut, ki tam dela.

Reč namesto denarja

Knjižnica reči na Belokranjski 6 je neprofitna izposojevalnica različnih predmetov za prosti čas, ki deluje po vzoru klasične knjižnične izposoje. Od ponedeljka do petka razen srede je odprta od 16. do 19. ure, ob sredah in sobotah pa od 9. do 13. ure. Ni na voljo le prebivalcem Savskega naselja, ampak vsem, ki prinesejo kakšen predmet – s tem postanejo njeni člani – ali pa plačajo letno članarino 30 evrov. Doslej je to storil zgolj eden, vsi drugi so pokrili članarino s prinesenim predmetom. V knjižnici poudarjajo, da lahko ljudje z izposojo namesto kupovanja nadomeščajo manjkajoče predmete.

Več kot polovica članov je prebivalcev Savskega naselja, nekateri­ pa se tja pripeljejo tudi z Viča. »Obiskovalce imamo praktično vsak dan. Vsak dan si kdo pride kaj izposodit,« pravi Plut. »Veliko lažje je priti v knjižnico in si, recimo, izposoditi kosilnico, kot jo kupiti. K nam po eni strani prihajajo ljudje, ki si izposodijo kosilnico, ker si njenega nakupa ne morejo privoščiti, po drugi strani pa tudi tisti, ki bi si jo lahko kupili, a si jo raje izposodijo.«

Od spodaj navzgor

Ideja o prvi slovenski izposojevalnici, ki so jo uradno odprli januarja letos, je nastala lani, ko so v društvu Prostorož, v katerem arhitektke in oblikovalke raziskujejo, preverjajo in odpirajo možnosti uporabe javnega prostora v mestu, iskali primerne vsebine za oživitev Doma skupnosti v Savskem naselju. Po besedah Maše Cvetko so k uporabi in soustvarjanju vsebin hoteli pritegniti tudi prebivalce soseske. Tako so z njimi še pred odprtjem knjižnice začeli oblikovati listo želja, seznam predmetov, ki bi si jih ljudje hoteli izposojati.

Na njem so se med drugim znašli orodje za domača popravila in vrt, gospodinjski aparati, čistilni pripomočki, športna oprema, igrače in različni pripomočki za ustvarjanje. Vse to je zdaj mogoče najti na policah knjižnice in si izposoditi. Maša Cvetko pravi, da so z iniciativo Slovenia Coworking »po principu od spodaj navzgor združili moči s ciljem prenesti kulturo souporabe na raven delujoče storitve«.

Projekt je finančno podprla in koordinirala Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije, začasno souporabo in hkrati prilagoditev prostora pa je omogočila mestna občina. »Če bodo na občini presodili, da je knjižnica zaživela, so obljubili, da bodo podaljšali souporabo prostora,« pove Maša Cvetko. Kdaj naj bi se to zgodilo, za zdaj ne ve povedati. Neža Palčič, ki v knjižnici med drugim skrbi za izvedbo dogodkov, je prepričana, da »tovrstni prostori vedno potrebujejo čas, da zaživijo«. Tako občane še naprej vabijo, naj izkoristijo brezplačen prostor, ki jim je tam na voljo »za neprofitne dejavnosti, kot so predavanja, delavnice, tečaji, kulturni dogodki, branja, rekreacija, filmski večeri, druženja«.

Doslej tam od začetka poteka šiviljska delavnica, ki se je po besedah Neže Palčič »najbolj prijela«, društvo Igrolog vsak teden priredi večer z namiznimi igrami, ob sobotah pa si je pred knjižnico mogoče popraviti kolo. Po novem so tam tudi večeri latinskoameriške glasbe in plesov, tu in tam poteka izmenjevalnica oblačil, redno so tudi ustvarjalne delavnice za otroke. »Ni naš namen, da bi v knjižnici sami izvajali svoj program, ampak spodbujamo ljudi, ki tu živijo, in tudi širše, naj pripravijo svoj program in tako ponudijo znanje in veščine, da se lahko drug od drugega učimo,« še pojasni.

Ideja iz Berlina

Čeprav so ustvarjalci ljubljanske knjižnice upali, da se bo ideja takšne izposojevalnice razširila po Sloveniji, se to do zdaj ni zgodilo. Podobnih pa je po Evropi že kar nekaj. Najbližja je na Dunaju, kjer so nedavno organizirali srečanje in si izmenjali izkušnje. Ob januarski obletnici bodo podobno srečanje pripravili tudi v izposojevalnici v Savskem naselju.

Pri konceptu delovanja, tudi glede postavitve kodnega sistema, kot ga poznajo knjižnice, so se v Ljubljani zgledovali po Berlinu. V tamkajšnji izposojevalnici Leila, ki deluje od leta 2010, so nabrali več kot 2000 predmetov in imajo več kot 500 članov. »Veliko se govori o skupnostni menjalni ekonomiji. Zanimalo nas je, ali ta deluje ne samo pri avtomobilih in stanovanjih, ampak tudi pri manjših stvareh,« je za britanski časopis Guardian pred časom pojasnil Christian Ridder, eden od njenih ustanoviteljev. Nikolai Wolfert iz Leile pa je opozoril: »Posameznik povprečno uporablja električni vrtalnik 13 minut v življenju. Kakšen smisel ima, da vsak kupi svoj vrtalnik? Ali ga ne bi bilo bolj učinkovito deliti?«