Razpis za zatiranje pelinolistne ambrozije

MOL išče izvajalca, ki bi v tem in prihodnjem letu zatiral alergogeno rastlino, rastočo že na 345 lokacijah po občini

Objavljeno
22. maj 2013 16.10
Janez Petkovšek, Ljubljana
Janez Petkovšek, Ljubljana
Ljubljana – Občina se je odločila, da se bo spopadla z eno največjih rastlinskih nadlog. Pred kratkim je namreč objavila razpis za izvajalca, ki bi v tem in prihodnjem letu odstranil ali pokosil čim več rastišč alergogene pelinolistne ambrozije.

Prijave na razpis bodo odpirali 31. maja, izvajalca pa bodo v primeru več ponudb izbrali s pogajanji, na katerih bo edino merilo za končni izbor najnižja cena. Za tako kratke roke se je odločila zato, ker je vezana na rastno obdobje ambrozije.

Izbrano podjetje bo moralo na izbranih lokacijah populiti ali kositi nadležno rastlino v začetku julija, konec avgusta pa delo ponoviti. Zadnje velja posebej v primeru, ko se bo izvajalec odločil za košnjo »do tal«, kar naj bi bilo zagotovilo, da se ambrozija do konca rastnega obdobja ne bi več obrasla.

Nezadržno širjenje rastline

Ker so na MOL doslej popisali kar 345 lokacij, poraslih z ambrozijo, bodo delali po predloženem seznamu tudi prihodnje leto. Če bodo naleteli na rastline, ki bodo že imele cvetni prah ali semena, pa bodo morali vsako odložiti v polivinilno vrečo in jo zapreti, tako da se prepreči njihovo razširjanje po okolici. Poleg tega da bodo redno poročali o opravljenem delu na posameznih lokacijah, bodo zavezani javljati še morebitne nevarne najdbe na teh rastiščih, denimo nevarne, gradbene ali komunalne odpadke.

Bo letos razpis uspel?

Občina ima za obe leti proračunski denar za izvedbo zagotovljen v okviru oddelka za varstvo okolja, kar pa še ne pomeni, da bo dobila izvajalca. Na podoben lanski razpis se namreč ni javil nihče. Tako je bilo odstranjevanje ambrozije omejeno le na posamezne akcije (denimo Zavoda za ohranjanje naravne in kulturne dediščine Ljubljanskega barja), v več četrtnih skupnostih pa so imeli ozaveščevalne akcije. Na njih so Ljubljančane seznanjali s to rastlino, njenimi lastnostmi in načini zatiranja, v več primerih pa so očistili nekaj rastišč. Izvedli so tudi popis rastišč v občini.

Ukrepi na papirju

V Sloveniji smo ambrozijo uradno začeli zatirati šele sredi leta 2010, odkar velja vladna uredba o ukrepih za zatiranje škodljivih rastlin iz rodu Ambrosia. V njej so prvič zapisali, da so za izvedbo ukrepov odgovorni lastniki zemljišč. O razširjenosti rastline je po tem zakonu treba obveščati fitosanitarno inšpekcijo ali fitosanitarno upravo (www.furs.si/svn/zvr/sluzba-zvr/org-zvr.asp), pomoč in nasvete pa daje tudi Zavod za ohranjanje Ljubljanskega barja (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled., tel. 040/298-811).

Škodljivost ambrozije

Pelinolistna ambrozija je tujerodna invazivna rastlinska vrsta, ki s hitrim razmnoževanjem uničuje razvoj domorodnih biotskih vrst. Je tudi ena najbolj alergogenih rastlin, ki se nezadržno širi po Sloveniji (podobno škodljivi sta še trikrpa in trajna ambrozija). Zraste od nekaj centimetrov do poldrugega metra, cveti pa od konca julija do konca septembra. Ena bilka ima lahko 60.000 semen ter več milijonov pelodnih zrn, veter jih lahko raznese več kot sto kilometrov daleč. Cvetni prah povzroča različne alergijske bolezni, najpogosteje sezonski alergijski rinitis – seneni nahod, alergijsko astmo, vnetje očesne zenice, redkeje tudi kontaktni dermatitis in urtikarijo. Najpogosteje raste ob cestah, železniških progah, degradiranih površinah mirujočih gradbišč, nelegalnih odlagališčih odpadkov in opuščenih kmetijskih zemljiščih.