Reklame na kolesih zaščitene kot svete krave

Starejši Ljubljančani tožijo, da reklame prek avtobusnih stekel zmanjšujejo preglednost.

Objavljeno
14. februar 2017 16.40
Janez Petkovšek
Janez Petkovšek
Ljubljana – Več meščanov in arhitektov že dlje opozarja, da mestni avtobusi niso več prevozno sredstvo, temveč premikajoča se reklama na kolesih. Ti so namreč pogosto povsem polepljeni, vse bolj pa so obremenjeni tudi v notranjosti. Nedavno smo dobili pismo, da takšni avtobusi ogrožajo zdravje potnikov.

Ljubljančan, ki se je podpisal kot Karel, nam je potarnal, da je kot starejši občan prisiljen uporabljati mestni avtobus in da zanj plačuje mesečno vozovnico, vendar je vožnja z avtobusom zanj vse prej kot lepa izkušnja. Pritožil se je, da prevoznik premalo upošteva, da starejši ljudje ne slišijo dobro objav o postajališčih, ven pa da se zaradi folije na steklih sploh ne vidi. Dodaja, da v dežju skoraj ne more vedeti, kje je, sploh če ne sedi tik ob oknu. Novejši avtobusi so sicer opremljeni z notranjimi informacijskimi displeji, ki prikazujejo prihajajoče postajališče na digitalnem zaslonu, na starejših pa jih še ni. Poleg tega za starejše ljudi s slabim vidom in sluhom, teh pa je v Ljubljani vse več, ti seveda niso rešitev.

Reklame, ki včasih popolnoma prekrijejo avtobus, nekaterim starejšim povzročajo celo slabost in klavstrofobičnost. Po Karlovih besedah je občutek tak, kot bi se peljal v zaprti škatli. Na koncu je navedel še primer starejše sosede, ki je morala postajališče preveriti pri odprtih vratih avtobusa, ker je šofer prav takrat naglo speljal, pa je padla po tleh. Čeprav se ni poškodovala, meščan apelira, da naj bodo folije nalepljene le na površinah, kjer ni oken. Navsezadnje tudi po avtomobilih ni dovoljeno lepiti reklam na stekla. Predvsem iz varnostnih razlogov, seveda.

Opozorilo arhitektov

Da LPP pri reklamiranju na zunanjih in drugih površinah avtobusov pretirava, je Društvo arhitektov Ljubljana opozorilo že pred dobrim letom. Med drugim je zapisalo, da nekatere občine pomanjkanje denarja iz drugih virov nadomeščajo z intenzivnim trženjem oglasnih mest v javnem prostoru. In da je med najbolj spornimi prav oglaševanje na avtobusih, zlasti tako kot pri ljubljanskih mestnih avtobusih, ki imajo z reklamami prelepljena celo stekla. Prepričani so, da je to močno poslabšalo kakovost javnega prevoza.

Četudi je mestni odlok iz leta 2011 določal, da smejo reklame prekrivati največ polovico zunanjih površin avtobusov vključno s steklenimi, pa že dobri dve leti te omejitve ni več. S spremembami odloka so namreč dopustili, da jih je »dovoljeno nameščati na vse vertikalne zunanje površine avtobusov, vključno s steklenimi površinami, razen na prvem levem bočnem steklu pri vozniku, vhodnih vratih avtobusa in celotnem desnem bočnem steklu za prvimi vstopnimi vrati«. Pri tem morajo ostati vidne vse oznake vhod in izhod ter oznake izvajalca javne službe mestnega linijskega prevoza.

Oglasi za pokrivanje izgube

Z reklamami je na zunanjih površinah polepljenih približno 70 odstotkov voznega parka, oglasni prostor pa trži v postopku javnega zbiranja ponudb izbrano podjetje Media Bus. LPP z oglaševanjem na avtobusih zasluži okoli 700.000 evrov na leto. Da bi Karlu in drugim starejšim meščanom mestna oblast prisluhnila, je zato malo verjetno, saj je takšnemu reklamiranju po celotni zunanji površini avtobusa tudi sama precej naklonjena – pa naj gre za reklamiranje živalskega vrta, Hiše eksperimentov ali kakšnega drugega javnega zavoda oziroma projekta. Večkrat gre tudi za večletne pogodbe z več izbranimi koncesionarji, ki LPP kot vsakoletnemu izgubarju prinašajo prepotrebne prihodke za pokrivanje izgub.