Tiskane izdaje
Njeni pobudniki pravijo, da delo nikakor ni končano in da je potreba po samoorganiziranju občanov še vedno velika. So pa, kot pojasnjujejo, kapacitete ljudi, ki sodelujejo v iniciativi, trenutno precej izčrpane. »To ne pomeni, da skupščin ne bo več, se pa ne obremenjujemo z nekim diktatom kontinuitete. Skupščino raje spodbudimo takrat, ko jo lahko,« pravijo in hkrati sporočajo občanom, da lahko vsak od njih skliče skupščino v svoji soseski, pri čemer ni treba čakati, da to stori nekdo drug. »Vsaj dokler bomo živeli v sistemu, ki sistematično onemogoča resnično politično participacijo ljudi, bo treba na skupščine. Treba bo sprejeti dejstvo, da so samoorganizirane pobude za zdaj edino, kar nam preostane,« opozarjajo v ljubljanski iniciativi. »Samoorganizacija pomeni prevzemanje odgovornosti za lastno življenje in za opolnomočenje vse vključenih.«
Na vprašanje, zakaj se člani iniciative še naprej ne izpostavljajo z imeni, pa odgovarjajo, da delujejo kolektivno, pri čemer ni pomemben vsak njen posameznik. »Anonimnost pri družbenih gibanjih tudi ni nekakšen misterij, temveč poudarja pomen kolektivnega telesa, ki si ne želi spodrsljajev v hierarhijo imen in funkcij. V luči povsem očitno naraščajoče kriminalizacije življenja in vse večje represije, tako vidne kot skrite, je skupinsko delovanje treba razumeti tudi kot način samozaščite,« pojasnjujejo člani iniciative.
Vstajniške skupščine
V Ljubljani so na šestih samoorganiziranih zborih v središču mesta in Šiški, ki jih je pripravila iniciativa, iskali tako odgovore na vprašanja bivanjskega vsakdanjika kot rešitve za probleme vodenja občine. Vsake se je udeležilo več deset ljudi, mnogi so tematiko ves čas spremljali tudi na spletnih družabnih omrežjih. Pogovarjali so se o prometni ureditvi, odvozu smeti, pomanjkanju zelenih površin, upravnikih stavb in o dostopnih skupnih prostorih. »Predvsem smo vsi skupaj ustvarili izredno dragocen prostor srečevanja kot protiutež vsesplošni odtujitvi, iz katere izvira marsikatera vsakdanja težava,« so v vabilu na zadnjo skupščino zapisali njeni pobudniki. Ves čas so opozarjali tudi na težave pri iskanju prostorov za izvedbo skupščine. Kot pravijo v iniciativi, v Ljubljani manjka skupnih prostorov, kjer bi se ljudje srečevali, pri prostorih četrtnih skupnosti pa so večkrat naleteli na birokratske ovire.
Samoorganizacijo je treba spodbujati
Mariborska iniciativa Mestni zbor ta teden znova začenja zbore občanov. Prvi po poletnem predahu se bo zgodil danes ob 18. uri v prostorih mestne četrti Radvanje, zadnji ta teden pa v četrtek v Novi vasi. Kot pravijo organizatorji, bodo na vseh pregledali prvo leto delovanja, ki je bilo, kot dodajajo, zelo učinkovito: identificirali so probleme v lokalnem okolju in nekatere tudi rešili.
Na vprašanje, zakaj skupščin v glavnem mestu od februarja ni več, pa v ljubljanski iniciativi za četrtne skupščine odgovarjajo: »Če odštejemo popolno prekerizacijo življenja in dela, to je konstantne negotovosti, s katero se soočamo, in sistemsko onemogočanje političnega delovanja, ni nobenih težav. Vsaka horizontalno organizirana iniciativa deluje takrat, ko je izražen interes ljudi, ko imajo voljo, da se angažirajo.« Kdaj bo naslednja skupščina v Ljubljani, člani ljubljanske iniciative zato ne vedo povedati, bo pa, kot poudarjajo, ob tem vsak občan moral premisliti o lastnem angažmaju. »Spodbujanje samoorganizacije, solidarnosti in medsebojne pomoči je zelo pomembno in pelje proti resnični enakosti, saj se tako postavimo po robu skorumpiranim elitam, ki nas pod masko demokracije zasužnjujejo, izkoriščajo in ropajo tudi s pomočjo sistema pravnih norm, ki neenakost pravzaprav legalizirajo.«
