Samozavestni delodajalci in absurdni oglasi

»Postalo je sprejemljivo, da delodajalci izkoriščajo mlade, ti pa v iskanju vsaj kakšnega zaslužka na to pristajajo.«

Objavljeno
16. marec 2017 18.29
acr zavod za zaposlovanje
Mojca Zabukovec
Mojca Zabukovec

Ljubljana ‒ Imate univerzitetno izobrazbo, strokovni izpit, pet let delovnih izkušenj pri vodenju projektov ter dobro znanje angleškega in nemškega jezika? Ali pa ste morda doktor znanosti in imate za seboj deset let delovnih izkušenj?

Kdor se je prepoznal pri prvem vprašanju, bi se lahko prijavil na zaposlitveni oglas enega od podjetij v Ljubljani, objavljen pred časom. Toda ob izpolnjenih vseh zahtevanih pogojih so bili v podjetju za to pripravljeni ponuditi - študentsko delo. Kandidat, od katerega so zahtevali univerzitetno izobrazbo ter pet let delovnih izkušenj pri vodenju projektov »organizacijsko, strokovno in finančno«, bi delo opravljal na podlagi študentske napotnice.

V drugem primeru je podjetje iskalo doktorja znanosti z vsaj desetletnimi delovnimi izkušnjami, pri čemer je kot alternativno izobrazbo navedlo magisterij znanosti, in za opravljanje dela »za polni delovni čas«, a zgolj za en mesec in z »gibljivim, nestalnim urnikom«, ponudilo plačo 810 evrov bruto. To je zgolj pet evrov več od minimalne plače in bi v javnem sektorju pomenilo uvrstitev med 16. in 17. plačni razred.

Neko drugo podjetje je ob iskanju tržnika zapisalo: »Ne ponujamo redne zaposlitve v pisarni za plačo 600 evrov mesečno!« Namesto tega so od kandidata pričakovali status samostojnega podjetnika z »možnostjo zaposlitve za dve do štiri ure dnevno«. Plačilo pa »glede na uspešnost« oziroma »provizijo od prometa«.

Slaba obveščenost

Takšne, kot jim pravijo, »pogosto tudi absurdne« zaposlitvene oglase zadnje leto zbirajo in javno objavljajo pri sindikatu Mladi plus, s čimer želijo predvsem opozarjati. Iskalci zaposlitve so po njihovem namreč zelo slabo obveščeni o tem, kakšne so njihove pravice, kaj so elementi delovnega razmerja in kaj prinašajo različne oblike dela. »Na to odgovarjamo tako, da kršitve oziroma neprimerne oglase javno objavljamo na spletnih omrežjih s pojasnilom, zakaj gre za nepravilnosti, in tako mlade informiramo in spodbujamo k temu, da jih tudi sami prepoznavajo,« pojasnjujejo v sindikatu.

Inšpektoratu za delo so doslej prijavili 49 zaposlitvenih oglasov, pri katerih so zaznali nepravilnosti, opažajo pa »čedalje več oglasov, pri katerih delodajalci ponujajo zaposlitev z vsemi elementi delovnega razmerja, a želijo kandidata najeti prek različnih oblik prekarnega dela«. Pri tem je po njihovem mogoče govoriti o trendu, še posebno skrb pa vzbuja ugotovitev, da so taki oglasi »postali celo povsem normalizirani«.

Objavo lahko zavrnejo

Sandi Meke z zavoda za zaposlovanje pojasnjuje, da lahko objavo prostega delovnega mesta na podlagi zakona, ki ureja trg dela, zavrnejo. To storijo, če je finančna uprava pri podjetju ugotovila nepredložene obračune davčnega odtegljaja za dohodke iz delovnega razmerja ali pa neporavnane prispevke za socialno varnost.

Med razlogi za zavrnitev so, kot pravi Meke, tudi oglasi, pri katerih se ne ponuja zaposlitveno razmerje, ali pa če delodajalec ni ustrezno registriral svoje dejavnosti. »V letu 2016 je bilo pri zavodu objavljenih 107.092 prostih delovnih mest, zato so nepravilnosti še vedno razmeroma redke,« meni Meke. Toda hkrati poudarja, da je pri zavodu objavljena le tretjina zaposlitvenih oglasov. »Zgolj delodajalci iz javnega sektorja in gospodarske družbe v večinski lasti države so dolžni javno objavo zagotoviti pri zavodu, in tako je zavod le eden od virov za objavo prostega delovnega mesta.«

Večino zaposlitvenih oglasov, pri katerih se kažejo možnosti kršitev, je najti na zasebnih portalih, ki oglašujejo delo, poudarjajo pri sindikatu Mladi plus. »Večinoma so neregulirani, medtem ko ima zavod uvedene vsaj nekatere standarde,« ugotavljajo. Pogostost takšnih primerov v glavnem mestu pa kaže po njihovem pripisati tudi sicer večjemu številu delovnih mest, ki so na voljo v Ljubljani.

Tudi posledica državnih spodbud

Da jih sindikat Mladi plus obvešča o domnevno spornih zaposlitvenih oglasih, pravijo na inšpektoratu za delo, toda poudarjajo, »da objava takšnega oglasa še ne pomeni kršitve zakona o delovnih razmerjih, saj kršitev nastane šele, ko se takšno delo dejansko opravlja na nezakonit način«. Tako lahko, kot pravijo, ukrepajo »šele, ko do takšnega opravljanja dela dejansko pride«.

Na to opozarja tudi Luka Tičar s katedre za delovno in socialno pravo pri ljubljanski pravni fakulteti. »Zakon o delovnih razmerjih prepoveduje diskriminacijo pri zaposlovanju, medtem ko s samim iskanjem ljudi, ki bodo sodelovali s statusom samostojnega podjetnika, v osnovi ni še nič narobe. Lahko bi špekulirali in rekli, da je pretežni del uspešno sklenjenih pogodbenih razmerij na podlagi takšnih oglasov prikrito delovno razmerje, toda to se lahko ugotavlja šele po tem, ko do nekega razmerja pride,« pojasnjuje Tičar. »Pri tem je viden sum, da se sklepajo civilno- ali gospodarskopravna razmerja namesto delovnega razmerja oziroma pogodbe o zaposlitvi, toda objava sama po sebi še ne pomeni kršitve delovne zakonodaje.«

Tudi Tičar sicer govori o trendu, da se »vse večji delež zaposlitvenih objav ne nanaša na delovno razmerje, ampak na iskanje raznih espejev«. Pri tem opomni na »mačehovski odnos države« do samozaposlovanja, saj ga je sama spodbujala s subvencijami: »Država daje denar za to, da podjetja dobijo mlade samostojne podjetnike in jih tako vključujejo v prekarne oblike dela.«

Za razumevanje gre

Da za delovno mesto, ki zahteva osemurni delovnik, »ni mogoče argumentirano zagovarjati, da mora imeti delavec odprt status samostojnega podjetnika«, se strinja Igor Knez z gospodarske zbornice, toda po njegovem je pri tem »verjetno treba razumeti, v kakšni luči se gibljejo nekateri delodajalci«, ko gre za stroške dela, in da »v še vedno precej nefleksibilni zakonodaji nekateri iščejo zamenjave«.

Toda trg dela je po spremembi zakonov o delovnih razmerjih in urejanju trga dela leta 2013 »postal prožnejši«. To so zapisali na statističnem uradu, ko so ugotavljali, da se je po eni strani povečalo število oseb z bolj negotovimi delovnimi mesti, po drugi pa se je zmanjšalo število oseb z varnejšimi, bolj zanesljivimi delovnimi mesti. »Ne trdimo, da zakonodaja ni bolj fleksibilna, kot je bila v preteklosti, pri tem smo naredili opazen napredek,« odgovarja Knez z gospodarske zbornice. »Vendar to ne pomeni, da ne moremo narediti še več v segmentu fleksibilnosti in hkrati še malo več glede varnosti teh zaposlitev.«

Toda na Evropskem sindikalnem inštitutu (ETUI) ugotavljajo, da je zadnja gospodarska kriza še posebno vplivala na tako imenovane atipične oblike dela in delavce, ki jih opravljajo, spravila v še bolj negotov položaj. Tisti, ki že pred krizo niso imeli varne zaposlitve, so jo izgubili med prvimi, hkrati pa je tudi vse več novih delovnih mest negotovih.

Kakšna je danes »varnost« fleksibilnih oblik dela, povejo podatki slovenskega statističnega urada. Zadnji javno dostopni iz leta 2015 kažejo, da več kot četrtina samozaposlenih živi pod pragom revščine. Kako živijo ljudje, so nedavno opozorili pri Zvezi prijateljev mladine Ljubljana Moste - Polje.

»Od naših prosilcev za humanitarno pomoč je 60 odstotkov takih, ki imajo neko obliko dela,« je dejala Anita Ogulin. Opažajo, da je vse več revščine tudi med zaposlenimi: »Med tistimi, ki imajo trajno zaposlitev in najnižje prihodke, med prekarnimi delavci, med delavci, ki imajo skrajšan delovni čas, in med obrtniki, ki jih je zadela plačilna nedisciplina.«

Zelo samozavestni

Kmalu po začetku kampanje Stop kršitvam - za dostojno delo so v sindikatu Mladi plus opazili, da so začeli delodajalci spreminjati oglase tako, da zdaj izpustijo informacijo o obliki dela: »Jasno je, da smo na točki, ko so delodajalci zelo samozavestni v tem, da lahko postavljajo kakršnekoli pogoje. Postalo je povsem sprejemljivo, da izkoriščajo mlade, mladi pa v obupu in iskanju vsaj kakšnega zaslužka to sprejmejo. Za nekatere delodajalce je tako to že stalna poslovna praksa, da rednih, varnih, trajnih in dostojnih zaposlitev sploh ne ponujajo.«

V časniku The Nation so pred kratkim ugotavljali, da se je število pripravnikov, ki delajo za Združene narode, s 131 leta 1996 do danes povzpelo na nekaj več kot štiri tisoč. Toda večina jih za mednarodno organizacijo, katere članice so skoraj vse države sveta, dela brez plačila.