Tiskane izdaje
Ljubljana – Sanacija žledoloma na osmih območjih v notranjem avtocestnem obroču poteka počasneje od napovedi. Ekipam Snage in Tise gre delo dobro od rok v središču mesta oziroma lahko dostopnih nižinskih predelih Tivolija, slabo vreme z dežjem pa jih je ustavilo pri sanaciji grajskega griča.
Odpravljanje posledic žledoloma, ki se je v ljubljanski občini po sprejetem časovnem načrtu formalno začelo 18. februarja, po besedah enega od operativnih vodij Andreja Svetine dobro in brez večjih zapletov poteka predvsem v središču mesta.
Ekipe delavcev so tako odstranile že večino padlega drevja in vejevja v okolici Trnovskega pristana, Brega, Cankarjevega in Gallusovega nabrežja, ob Prijateljevi, Aškerčevi, Rimskem zidu, Hribarjevem nabrežju, na Dvornem trgu, Vegovi, Karlovški, Levstikovem trgu, prav tako na Taboru, Hrvatskem in Vrazovem trgu, ob Streliški, v Kolodvorskem parku, pri vrtcu Kolezija, OŠ Toneta Čufarja in gimnaziji Poljane.
Do ponedeljka bo počiščeno skoraj vse, izjema bodo drevesa na brežinah Ljubljanice in drugih strmejših delih, kjer si niso mogli pomagati z avtodvigali in grabeži na tovornjakih ali traktorjih.
Tivoli
Vse sprehajalne poti v Tivoliu so že očiščene, na Jakopičevem sprehajališču so odstranili polomljena drevesa, ki so zastirala pogled na razstavo Nostalgija, odpeljali so tudi druga, ki jih je bilo po žledolomu v parku precej.
Nevarne grajske strmine
Še zelo dolgo pa ne bodo očiščene vse sprehajalne poti, ki vodijo na Grad. Čeznje namreč na več mestih ležijo visokorasla drevesa, ki so se zaradi žledu ponekod le polomila, na najbolj strmih predelih pa jih je izruvalo s koreninami in zemljo vred. V nevarnosti so zaradi njih predvsem hiše ob vznožju grajskega griča na severni in zahodni strani (od Ciril-Metodovega do Gornjega trga). Svetina je povedal, da so najnevarnejša drevesa zasidrali oziroma drsenje preprečili tako, da so jih privezali s kovinskimi vrvmi.
Odstraniti si jih še ne upajo, saj so opazili znake plazenja tal. Na pomoč so zato poklicali geologe, nato pa bodo na podlagi njihovih ugotovitev izdelali poseben načrt sanacije z odstranitvijo dreves in zaščito pred nadaljnjim plazenjem, saj je hrib na več mestih močno erodiran.
Šance ogrožajo
Ob četrtkovem dopoldanskem ogledu na Gradu nismo opazili nobene ekipe, ki bi odstranjevala padla drevesa. Je pa bilo okoli Šanc videti veliko padlih brez in drugega drevja tako na sprehajalnih poteh kot stopniščih, ki vodijo na obzidje. To je na enem delu tudi močno načeto, ob njegovem vznožju pa je več deset skal. Nekatere so zagradili z deskami, saj bi sicer po strmem pobočju zgrmele naravnost na cesto, ki iz predora pod Gradom vodi na Karlovško cesto.
Da na Gradu še ni ekip za odstranjevanje polomljenega drevja, je krivo predvsem vreme. Ker je tam še pred kratkim ležal sneg, zdaj pa so poti in travniki razmočeni in blatni, bi bilo delo lahko zelo nevarno tako za delavce z motorno žago kot odstranjevalce dreves in vejevja. Poleg tega bi pri vleki debel lahko uničili rušo in podrast.
Ker je območje spomeniško zaščiteno, tako zaradi naravnih kot kulturnih vrednot, je treba vsak poseg usklajevati tudi z varuhi dediščine. Zlasti ko gre za težko mehanizacijo, ki bi pri sanaciji prišla še kako prav, a jo smejo uporabljati le v omejenem obsegu.
Iz povedanega je že zdaj jasno, da se bo sanacija ponekod zavlekla za več mesecev, pri čemer smo dobili podatek, da si župan želi, da bi bilo mesto očiščeno najkasneje do 9. maja, ko je praznik Ljubljane.
Sanacija obrobja
Četudi je začetek sanacije mestnega obrobja pod okriljem občine napovedan za prihodnji teden, so se zasebni lastniki, deloma pa tudi četrtne skupnosti, prostovoljni gasilci in drugi prostovoljci že lotili samostojnih akcij.
Nekaj stanovalcev je okolico hiš in poti na Golovcu po žledolomu začelo čistiti samih. »Z možem pomagava sosedi, ki ji je podrto drevo skoraj porušilo hišo,« je povedala domačinka Marica. Še zdaj, pravi, se strese ob misli na tiste dni v začetku meseca, ko so se zaradi teže žledu lomila drevesa. »Vsakih pet minut je bilo slišati, kako je padla bukev,« se spominja. Pred dnevi, nadaljuje, je nekaj gasilcev očistilo pot Ob potoku, ki vodi v gozd, sicer pa se sanacija tam po njenih besedah še ni začela. »Večinoma gre za zasebna zemljišča. Sosedi si med seboj pomagamo, kolikor se da. Vprašanje pa je, kakšno je stanje v notranjosti gozda.«
Rožnik in Golovec
Ob vznožju Rožnika so včeraj potekala sanacijska dela, pot za Tivolskim gradom pa je le delno prehodna. Govorili smo s sprehajalcem, ki se mu je sicer uspelo prebiti na vrh Rožnika iz smeri Tivolskega gradu, a je pojasnil, da je za vzpon potreboval več časa kot ponavadi, saj podrta drevesa še vedno ovirajo prehod, zato je treba kdaj tudi zaviti s poti in se vzpeti po gozdni stezi.
Jaka Sinjur, ki skrbi za sanacijo zunanjega obroča Ljubljane, med drugim tudi za čiščenje Rožnika in Golovca, pravi, da so tamkajšnje sprehajalne poti večinoma še vedno zaprte, zato obiskovalcem zaradi varnosti odsvetujejo obisk. Kdaj bodo znova varne, še ne ve povedati. Zatrdil je, da so se v ponedeljek lotili čiščenja sprehajalnih poti na Rožniku in Ljubljanskem gradu, predvidoma čez teden dni »ali v začetku marca« pa da bodo začeli sanacijo na Golovcu, a je tam po njegovih besedah težava to, da so zemljišča pretežno v zasebni lasti. »Na ta zemljišča ne smemo posegati, zato bo treba počakati na odločbe.«
Kot so pred dnevi pojasnili na zavodu za gozdove, bodo še v tem mesecu izdelali podroben sanacijski načrt za vso državo, nato nameravajo organizirati lastnike gozdov in jim posredovati seznam izvajalcev. Tistim, ki dreves ne bodo pospravili, pa bodo po uradni dolžnosti izdali odločbe o izvršbi oziroma odredili izvedbo dela na lastnikov račun.
Na terenu po Ljubljani je vsak dan od šestdeset do sedemdeset delavcev, pomagali bodo tudi gasilci in okoli deset vojakov. Potek sanacije je, kot pravi Sinjur, odvisen od vremena, so se pa najprej lotili najnujnejšega, torej očiščenja sprehajalnih poti in dovozov. Načrta sanacije za ljubljanski zunanji obroč še niso pripravili, medtem ko po Sinjurjevih besedah »v notranjem cestnem obroču intenzivno poteka«. Kot je zatrdil, tudi sproti odvažajo les, ki je na cesti, drugo bodo pozneje. Tudi za to, pravi, bo treba čim prej narediti nadaljnji načrt, prav tako načrt za sanacijo notranjosti Rožnika. »Za zdaj rešujemo predvsem poti, da bi čim prej odpravili nevarnost za sprehajalce.«
Uradne ocene o škodi, ki je nastala zaradi žledoloma, v Ljubljani še vedno ni. Po podatkih zavoda za gozdove je na območju glavnega mesta poškodovanih od 30 do 50 odstotkov dreves.
