Se bliža dan, ko nas ne bo več strah poplav?

MOL in država glede protiplavnih ukrepov optimistična, krajani skeptični. Država bo poskrbela za jugozahodni del, MOL za ostalo.

Objavljeno
16. november 2016 19.05
Meritve in količenje obrežja Malega Grabna za zaščito pred poplavami 03.novembra 2016 [Mali Graben,poplave,meritve,geodeti,sanacija,reke,Ljubljana]
Janez Petkovšek
Janez Petkovšek
Ljubljana – »Umeščanje protipoplavnih ukrepov sta pospešili poplavi v letih 2010 in 2014. Če ju ne bi bilo, bi se to vleklo še bistveno dlje.« To je le eno od priznanj, ki smo jih slišali na torkovi okrogli mizi Poplavna varnost Ljubljane iz ust Tomaža Prohinarja, direktorja državne direkcije za vode, hkrati pa najbolj odgovornega za izvedbo državnega prostorskega načrta za izboljšanje varnosti pred poplavami na jugozahodnem delu Ljubljane in v občini Dobrova - Polhov Gradec.

V nadaljevanju se je še nekajkrat posul s pepelom zaradi dolgoletne slabe državne skrbi za urejanje in vzdrževanje vodotokov na širšem ljubljanskem območju, kar je posledično prispevalo največji delež k obsegu poplav in materialne škode na poplavljenih območjih. In to bistveno večjega kot klimatske spremembe v zadnjih letih ter neustrezna urbanistična politika mesta in države v zadnjih desetletjih.

Na srečanju, ki ga je pripravila stranka SMC na Vrhovcih, je Prohinar dejal, da se tako Ljubljančanom kot ljudem v drugih poplavno ogroženih občinah obetajo boljši časi. Direkcija za vode, ki je dejansko začela delati šele letos, je namreč s 120 zaposlenimi pod eno streho prvič združila vso stroko in naloge, povezane z vodami. Tako je preseženo prejšnje stanje, ko je bilo upravljanje, vzdrževanje in vlaganje v vodni sistem razpršeno. In dodal, da je njihova glavna naloga izboljšati 25-letno zanemarjanje voda.

Denar za Ljubljano je

Čeprav je priznal, da je največja težava še vedno zagotavljanje denarja za izvedbo vseh načrtovanih protipoplavnih ukrepov in kasnejše vzdrževanje obstoječe in nove vodne infrastrukture ter vodotokov, je del navzočih potolažil s tem, da bo zagotovo pridobljen ves potrebni denar za izvedbo protipoplavnih ukrepov na jugozahodnem delu Ljubljane in sosednje občine Dobrova - Polhov Gradec. Gre namreč za največji slovenski projekt, za katerega je že pripravljena vloga za pridobitev 85 odstotkov predvidene vsote iz evropskih kohezijskih sredstev.

Rok Fazarinc, glavni sodelavec pri pripravi protipoplavnih ukrepov na območju MOL, je dejal, da bo urejanje Gradaščice in Malega grabna eden najpomembnejših ukrepov za zmanjšanje poplavne nevarnosti jugozahodnega dela Ljubljane po gradnji Gruberjevega prekopa med letoma 1771 in 1780, s katero so poskrbeli za boljšo varnost južnega dela mesta, ne pa Barja. Hkrati bo tudi prvi večji poseg na obeh vodotokih v novi državi. Kako je ta skrbela zanju je opisal na primeru Malega grabna, ki so ga zgradili v 70. letih prejšnjega stoletja. Takrat je imel raven in redno vzdrževan profil, katerega pretočnost naj bi znašala 140 kubičnih metrov vode na sekundo. Ker je bilo vsako leto manj denarja za njegovo vzdrževanje (košnja trave, redčenje obvodnega grmovja...), se je počasi zarasel z japonskim dresnikom, obvodnim rastlinjem in grmovjem. Ko so ga hoteli spraviti v prvotno stanje, pa so jih ustavili naravovarstveniki, ki so dosegli, da so po naselitvi redkih vrst ptic in drugih živali ter rastlin ta območja postala del Nature 2000. In marsikje bodo zato posegi ter kasnejše vzdrževanje močno omejeni tako časovno kot prostorsko.

Težave s parcelacijo

Fazarinc je še povedal, da so pri zdajšnji parcelaciji zemljišč ob Malem grabnu kot prvi pripravljalni fazi za kasnejše ukrepe že naleteli na težave, saj se jim posamezni lastniki zemljišč niso hoteli odpovedati. Prohinar ga je dopolnil in dejal, da je parcelacija večinoma že končana, zmedo ob njenem začetku pa da rešujejo s sestanki, na katerih ljudem pojasnjujejo postopke, ki ji bodo sledili. Kmalu se bo začelo usklajevanje (ali se ljudje strinjajo z delitvijo parcel), cenitve zemljišč, ki naj bi jih odkupili, pa pridejo na vrsto kasneje.

Precej pozornosti je pritegnil župan občine Škofljice Ivan Jordan, ki je predstavil primer dobre prakse pri izvajanju protipoplavnih ukrepov. Dejal je, da so Hidrotehniku naročili študijo za zadrževalnik visokih voda ob Škofeljščici že leta 2007. Leta 2010 so s poplavami še imeli težave, leta 2014, ko je bil le mesec pred novo poplavo zgrajen zadrževalnik, pa so imeli poplavljenih le še devet hiš. Čeprav so tri pregradna polja in odkupe zemljišč financirali sami ter za to kljub nasprotovanju precejšnjega števila občinskih svetnikov namenili kar petino proračuna, pa je vesel, da je pri projektu vztrajal in ga izvedel. Zdaj se poplav namreč ne boji več.

H kritični razpravi je navzoče najbolj spodbudil Miha Zorn iz mestnega oddelka za urejanje prostora, ki je predstavil mestne ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti Ljubljane. Veliko bo manjših in lokalnih ukrepov (nasipi, menjave brvi, zagatne stene, zapornica na Mihovem štradonu, novi jarki prek Galjevca do Ljubljanice), med večjimi pa je zadrževalnik na Brdnikovi, ki bo pred poplavami rešil Rožno doline. Zanj je že izdano gradbeno dovoljenje, po vsej verjetnosti pa bo končan prihodnje leto. Pripravili so celo študije o možni poglobitvi Ljubljanice in Gruberjevega prekopa, kar pa bi njuno višino ob 13 milijonih evrov vložka znižalo le za 12 centimetrov. Še dražji bi bil predor pod Golovcem, saj bi 22-centimetrsko znižanje vode stalo kar 85 milijonov evrov. Realnejši so protipoplavni zidovi v Vevčah, zadrževalnik v Bizoviku (kot dolg Darsa do MOL), zadrževalnik nad ribogojnico v Povodjah, ki bi preprečil pogoste poplave Gameljščice, pa bi morali prej uskladiti še s sosednjima občinama.

Samovoljno zasipanje jarkov

Najglasnejši so bili predstavniki iz ČS Rudnik. Ti so dali vedeti, da v mestne in državne ukrepe ne verjamejo, češ da odgovorni niso sposobni poskrbeti niti za čiščenje zasutih ali zaraslih (barjanskih) jarkov, kaj šele da bi s pomočjo inšpekcij prisilili lastnike zasebnih zemljišč, da ne bi samovoljno v odprte jarke polagali cevi ali jih celo zasipali. Najhuje je po njihovem na Ilovici oziroma v Peruzzijevi ulici, kjer da je zasutih kar 80 odstotkov vseh jarkov in da je njihova pretočnost ob poti PST enaka ničli. Če bi jih vzdrževali, so menili, težav s poplavami tam ne bi bilo toliko. Zato so predlagali, naj MOL in/ali država sestavijo terensko ekipo in po končanem ogledu izvedejo nujno sanacijo. Zorn je odvrnil, da bo večino problema odpravila predvidena kanalizacija za Ilovico, a dodal, da bi utegnil biti problem odkup zemljišč. Spet drugi so dodali, da se za odmašitev zasutega jarka borijo že šest let, ne zaležeta pa niti dve inšpekcijski odločbi. In zahtevali, da MOL ne bi smela dopuščati, da ljudje to rešujejo sami. Prav tako pa so bili posamezniki nezadovoljni s čiščenjem Glinščice na drugem koncu Ljubljane.