»Slovenci bi obdelovali le vsak svoj vrtiček«

Intervju: Iztok Bricl, direktor Gospodarskega razstavišča.

Objavljeno
05. november 2012 11.09
Slovenija, Ljubljana, 29.Oktober2012, Portret mag. Iztok Bricl, direktor Gospodarskega razstavišča. Foto: Igor Zaplatil/Delo
Nina Krajčinović, Ljubljana
Nina Krajčinović, Ljubljana
Vodenje Gospodarskega razstavišča je prevzel 2. novembra 2010. Takrat je imelo podjetje 1,2 milijona evrov izgube, preteklo leto je sklenilo z 19 tisočaki dobička. Kriza sejemske dejavnosti, pravi Bricl, se jim ne pozna, zato tudi na jutrišnjem sejmu pohištva Ambient pričakuje lep obisk. Če bi bila omejitev nebo, bi v Ljubljano pripeljal sejem mode. S koncerti na razstavišču je zadovoljen.

Te dni minevata dve leti, odkar ste prevzeli funkcijo direktorja Gospodarskega razstavišča. Pred vašim prihodom je podjetje nekaj let poslovalo z milijonsko izgubo. Kakšne so številke danes?

Res je, minusa je bilo 1,2 milijona. Gospodarsko razstavišče je po računovodskih izkazih poslovalo z omenjenim negativnim rezultatom. Podjetje nam je uspelo obrniti v pravo smer. Leto 2011 smo sklenili z minimalnim dobičkom, to je 19 tisoč evrov. Za letos smo ga načrtovali skoraj 50 tisoč evrov, in to številko bomo tudi realizirali.

Kako pa sicer ocenjujete zadnji dve leti delovanja razstavišča?

Dinamično. Kar zadeva prihodke, dve tretjini prinese sejemska dejavnost, tretjino pa nesejemska. Pri obeh dejavnostih smo izjemno delali. Povečali smo razstavne površine s kompleksom Apel, nekdanjo stavbo Slovenijalesa, ki smo jo prvič uporabili ob 50-letnici našega največjega sejma Dom, večina pa si jo je zapomnila, ker so si v njej ogledali odmevno razstavo Razkrita telesa. Nesejemsko dejavnost sestavljajo predvsem enkratni dogodki, različni seminarji, poslovne konference, kongresi in podobno. Sem sodijo še sprejemi, zabave in kulturno-zabavne prireditve, kot so razni koncerti.

Sejemska dejavnost je zadnja leta v krizi. Kakšne so vaše smernice za naprej?

Izrazito je povezana z gospodarsko dejavnostjo. Če je gospodarstvo v konjunkturi, je pričakovati, da bodo tudi podjetja namenjala več za samopromocijo. V njenem okviru povečujejo marketinške proračune in vlagajo v medije, televizijo, radio in tudi nastope na raznih dogodkih. To pa so predvsem sejemske dejavnosti. Če gre torej podjetjem dobro, so povsod bolj navzoča. Moram pa povedati, da so pri nas razstavljavci večinoma uspešna podjetja, ki tudi v težkih časih delajo dobro in celo povečujejo sredstva za sejemske nastope. Tukaj neke velike recesije niti nismo občutili.

Jutri se začenja sejem pohištva Ambient. Na sejmu Narava-zdravje, ki je potekal pred približno mesecem dni, ste dosegli za desetino večjo obiskanost kot sicer. Kakšna so vaša pričakovanja za pohištveni sejem?

Tudi temu kaže zelo dobro. Letos na naših večjih sejmih opažamo rast števila obiskovalcev. Na pomladnem sejmu graditeljstva Dom smo prav tako imeli za deset odstotkov večji obisk. To pomeni, da smo delali dobro, predvsem z vidika kakovostnih razstavljavcev in zanimivih vsebin. Imeli smo dobre obsejemske dejavnosti, ne nazadnje pa smo sejme uspešno spromovirali. Pri sejmu Narava-zdravje je podobno: več obiskovalcev, poleg tega tudi večja razstavna površina in seveda več razstavljavcev. Letos na teh sejmih kaže zelo dobro. Kar zadeva Ambient, so vse razstavne površine zakupljene, čakamo samo še piko na i, to je seveda število obiskovalcev.

Kateri sejem pa bi, če bi bila omejitev nebo, najraje pripeljali v Ljubljano?

Zagotovo sejem mode. V mestu so zdaj že tedni mode, če bi le imeli možnost, pa bi vanj pripeljali sejem mode. Za zdaj je to le želja, še zelo v povojih.

V razvojni strategiji slovenskega turizma 2012–2016 se zdi, da ni večjega poudarka na kongresnem turizmu. Po drugi strani pa bi Ljubljana do leta 2020 rada postala vodilna kongresna destinacija v jugovzhodni Evropi. Kako gre to dvoje skupaj?

V strategiji ministrstva je premalo poudarka na kongresni dejavnosti. Velja poudariti, da porast kongresnih dejavnosti pomeni pozitiven učinek tudi za druge, več posla imajo hotelirji, taksisti, gostinci ... Prav zato smo se povezali, da bi tuje organizatorje kongresov privabljali k nam, in sicer mi, Cankarjev dom, ljubljanski hoteli ter dva gostinca, pričakujemo pa še dva deležnika – letališče Brnik in Adrio Airways. Mi smo, če lahko tako rečem, v škatli – pogodbe so že podpisane, čakamo še omenjena dva. Povpraševanja že dajemo v skupnem imenu in v prihodnosti v Ljubljani pričakujemo še več kongresov. To so kongresi z več kot petsto udeleženci.

Kdo je bil pobudnik povezovanja? Turizem Ljubljana?

Pobudniki smo bili tako Kongresni urad, Turizem Ljubljana kot Gospodarsko razstavišče in Cankarjev dom. Zadnji čas je bil, da smo stopili skupaj, v želji, da v Ljubljano pripeljemo velike kongrese.

Kako to, da se niste povezali že prej, zakaj je trajalo toliko časa?

Težko bi govoril, kaj je bilo prej. Očitno se niso mogli povsem dogovoriti. Morda pa tudi še niso bili takšni časi, da bi bilo to potrebno. Vemo, kakšni smo Slovenci po naravi, vsak bi obdeloval svoj vrtiček. No, dogovorili smo se, in tega sem zelo vesel.

Katere so prednosti in slabosti Ljubljane kot kongresne destinacije?

Ljubljana je izjemno lepo mesto, varno in zelo čisto. Ima tudi zelo dobro lego v srednji Evropi. Promet je urejen, avtoceste so zgrajene, železniški prevoz zadovoljiv ...

Zmanjka pa nam pri letalskih povezavah.

Tako je, prav to je težava. Znane so težave nacionalnega letalskega prevoznika, ki opušča zanimive linije … Letalska povezanost je slabša, vendar pričakujemo, da se bo tudi to kmalu uredilo.

Bilo bi skoraj nujno.

Se strinjam. Ljubljana mora biti povezana s čim več evropskimi metropolami, tako bo k nam prišlo več organizatorjev in seveda tudi turistov.

Ena od nesejemskih dejavnosti, ki so na voljo na GR, so komercialne prireditve. So te za vas nujne s finančnega vidika ali si zgolj želite razširiti ponudbo?

Gospodarsko razstavišče je bilo prej znano samo zaradi organizacije sejemskih dejavnosti. Nesejemskih se med drugim lotevamo zaradi promocije razstavišča na ta način. Gotovo je pomemben tudi dobiček, kjer sledimo ekonomskemu interesu. Prepričani smo, da imamo dobro infrastrukturo, ne nazadnje je bilo v obnovo razstavišča zadnja leta vloženega veliko denarja.

Se pa o komercialnih prireditvah pri vas marsikdaj slišijo pripombe, o organizaciji, zvoku, visokih cenah pijače ... Za koncert Buena vista social club je organizator obiskovalcem na vstopnicah zapovedal, da morajo priti do 21. ure, čeprav se je nastop začel šele 22.30. Kako gledate na to? Ali organizatorjem postavite kakšne pogoje?

Zdaj se pogovarjamo strogo o nesejemski dejavnosti. Poleg kongresov organiziramo tudi seminarje in tečaje, prav tako seveda koncerte. Po zmogljivostih podobno velike organizirajo še Hala Tivoli in Stožice. Med nami tremi krožijo organizatorji.

Vseeno pa se zdi, da pri vas nastopajo nekateri specifični izvajalci, Ceca, Halid Bešlić ... Ali to pomeni, da ste cenovno ugodnejši od drugih? Sodelujete zgolj z določenim krogom organizatorjev?

Ne, cene so približno enake. Odvisno pa je, kaj nekemu organizatorju ustreza in kolikšen prostor potrebuje. Resda se intenzivno ukvarjamo s to dejavnostjo. Prej nas niso toliko poznali, zdaj pa več delamo s temi organizatorji.

Pa vseeno, kako komentirate negativne pripombe o koncertih na Gospodarskem razstavišču?

Ne vem, zakaj bi bile negativne. Imamo odlično dvorano, vanjo gre približno pet tisoč ljudi. To je ustrezna lokacija za tovrstne glasbenike. Poleg Cece so tu nastopili tudi Buena vista social club, DJ Morales in podobni.

Pa imate kakšne pogoje za organizatorje?

Pri nas jim je všeč predvsem dostopnost. Smo v središču mesta. Imajo tudi možnost kakovostnega odra, ki ga prilagodimo izvajalcu. Lahko da se kdaj sliši kakšna negativna pripomba, toda naše analize kažejo, da so obiskovalci zadovoljni.

Kaj pa se dogaja z zemljiščem na Brdu?

Zemljišče meri 18 tisoč kvadratnih metrov. Že pred leti je bilo zaprošeno za gradbeno dovoljenje. Dva soseda sta se kar naprej pritoževala. Na okrajnem in okrožnem sodišču sta spor izgubila, junija letos sta ga izgubila tudi na upravnem. Tako da imamo končno pravnomočno gradbeno dovoljenje in to lokacijo prodajamo.

Je cena še vedno sedem milijonov?

Izklicna cena je 7,5 milijona evrov. Veliko za te recesijske čase. Upajmo na najboljše, da ga bomo prodali približno po tej ceni.