Tiskane izdaje
Podobno kot drugod po državi je tudi v glavnem mestu vse več poslovnih subjektov. Prevladujejo družbe z omejeno odgovornostjo in samostojni podjetniki, zmanjšuje se število delniških družb in tujih podružnic, izginjajo pa družbe z neomejeno odgovornostjo.
V tokratnem pregledu razvoja glavnega mesta se osredotočamo na poslovne subjekte, njihovo poslovanje, pogledali pa smo tudi, za katere dejavnosti so se podjetniki najraje odločali.
Vse več podjetij, vendar ...
V zadnjih petnajstih letih je število poslovnih subjektov v Ljubljani zraslo za tretjino in lani prvič preseglo mejo 40.000. Naraščale so vse vrste poslovnih subjektov. Med pravnimi osebami najbolj družbe z omejeno odgovornostjo, ki jih je že okoli 95 odstotkov vseh pravnih oseb. Na drugi strani je po prihodu gospodarske in finančne krize v Slovenijo število delniških družb do leta 2012 padlo s 375 na 313. V enakem obdobju se je skoraj prepolovilo tudi število družb z neomejeno odgovornostjo, na 368 subjektov.
Prav tako vzbuja skrb nenehen upad števila podružnic tujih podjetij, kar dokazuje, da Slovenija in Ljubljana nista meka za tuje vlagatelje. Če k temu še navedemo, da se je od leta 2008 število rednih linij z Brnika zmanjšalo za tretjino, da je železniško omrežje potrebno posodobitve in da bi bil avtocestni križ ponekod lahko bolj pretočen, je del odgovora, zakaj se tujci umikajo iz prestolnice, torej na dlani.
Velik prispevek k večjemu številu poslovnih subjektov dajejo samostojni podjetniki in drugi samozaposleni. Teh je v zadnjih petnajstih letih več kot za polovico več, če primerjamo z zadnjimi letošnjimi podatki, je indeks celo 167-odstoten. Formalno se sicer zmanjšuje število kulturnih delavcev, športnikov, novinarjev in večine drugih samostojnih ali tako imenovanih svobodnih poklicev, je pa močno naraslo število espejev, ki jih je v tej kategoriji poslovnih subjektov najmanj štiri petine.
Število obrtnikov se od leta 2009 ne spreminja bistveno, prav tako je približno enako izdelovalcev domačih izdelkov.
Dokaj zmerno je v teh letih raslo število različnih zavodov, organov in organizacij. Medtem ko se število javnih zavodov ni občutno povečalo, pa je opazna precejšnja rast registracij zasebnih ali polzasebnih zavodov. Leta 1999 jih je bilo 227, pet let kasneje 433, leta 2008 že 739, danes jih je več kot 1100.
... vse manj dobička
Vsi ti podatki ne vzbujajo optimizma, prav tako ne agregatni podatki o številu zaposlenih v podjetjih, njihovem dobičku in izgubi. Število zaposlenih je med letoma 1999 in 2008 naraslo za okoli 30 tisoč, potem pa je padlo, tako da je zdaj približno na ravni iz leta 2005. Podobno se giblje čisti dobiček ljubljanskih podjetij. Po drugi strani pa so poslovni subjekti dosegli tudi rekordne čiste izgube.
Mikavne dejavnosti
Največjo, štirikratno rast so dosegla podjetja, ki se ukvarjajo s preskrbo z električno energijo, plinom in paro, vendar je teh »le« dobrih 150. Okoli 8700 je poslovnih subjektov za strokovno, znanstveno in tehnično dejavnost. Sledita trgovina in popravilo motornih vozil (6200). Več kot tri tisoč je registriranih podjetij za kulturno in razvedrilno dejavnost.
Za podjetnike je zanimiva tudi predelovalna dejavnost. Med ljubljanskimi podjetji imajo tista za proizvodnjo živil tradicionalno približno petinski delež na slovenskem trgu, vendar se je ta delež od leta 2008 skrčil za približno tri odstotne točke. Podobno je pri poslovnih subjektih, ki se ukvarjajo z računalniškimi, električnimi in optičnimi izdelki. Še bolj se je tržni delež zmanjšal podjetjem za tiskanje in razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa (s 37,5 na 23 odstotkov).
Proizvodnja kemikalij ohranja petinski delež, predelovalne dejavnosti pa desetinskega. Majhno rast je dosegla proizvodnja električnih naprav, z 12 na 15 odstotkov.
