Spomenik žrtvam vseh vojn previsok

Ljubljana – Oddelek za urejanje prostora MOL ni izdal soglasja za pridobitev gradbenega dovoljenja za postavitev spomenika žrtvam vseh vojn. Po njihovem tolmačenju izvedbeni del občinskega prostorskega načrta ne dopušča postavitve spomenika takih dimenzij.

Prostorski načrt namreč določa, da je za urejanje širšega območja treba izdelati podrobni načrt za celoten Južni trg, kjer naj bi stal spomenik. Do takrat pa gradnje novih objektov niso dopustne, razen preprostih in nezahtevnih objektov, med katere pa se spomenik višine 17,21 metra ne uvršča. Oddelek za urejanje prostora še navaja, da bi torej za postavitev spomenika morali izdelati podroben načrt ali pa spremeniti veljavni prostorski načrt Mestne občine Ljubljana (MOL). »Izdelava podrobnega načrta za postavitev zgolj spomenika pa ni smiselna, saj je treba tudi za izdelavo OPPN manjšega obsega pridobiti strokovno rešitev, ki mora podati usmeritve za celo območje.« Pri tem v dopisu, ki so ga poslali že oktobra lani, projektante (Žnidaršič in ostali u. d. i. a.) obveščajo, da je v izdelavi sprememba prostorskega načrta, v kateri bodo predvideli postavitev spomenika.

Kljub temu nam je ministrstvo za delo na začetku tega tedna zagotovilo, da poteka projekt postavitve spomenika žrtvam vseh vojn skladno s terminskim načrtom in da si ministrstvo prizadeva za čim hitrejšo pridobitev gradbenega dovoljenja. V povezavi z zgoraj omenjenim dopis, so nam sporočili, da je MOL oziroma podžupan Janez Koželj ves čas sodeloval pri pripravi projekta in javnega natečaja za izbor idejne rešitve spomenika. »Čeprav je zagotavljal podporo in strinjanje Mestne občine Ljubljana z gradnjo omenjenega spomenika na lokaciji na Kongresnem trgu, nas je Mestna občina Ljubljana pred kratkim obvestila, da projekt ni skladen z veljavnim OPN.« Na ministrstvu se trudijo situacijo čim prej rešiti. Na občino so posredovali vlogo za redakcijski popravek.

Redakcijski popravek ni mogoč

Za mnenje smo prosili še ljubljanskega podžupana Janeza Koželja, ki nam je pojasnil, da je ves čas veliko pomagal ministrstvu za delo v prizadevanjih za postavitev spomenika in mu še zdaj pomaga, »ne more pa spremeniti določil OPN MOL mimo predpisanih postopkov«. Koželj pravi, da je sicer predlagal, da bi spomenik zgradili kot enostaven objekt »po pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči, za katerega niso potrebne spremembe prostorskega akta OPN ali OPPN.« Vendar pa je na natečaju izbran spomenik prevelik, da bi ga lahko po tem pravilniku obravnavali za enostaven objekt. Z redakcijsko dopolnitvijo OPN pa bi bilo mogoče določilo OPN za to območje dodati še možnost gradnje spomenika v taki velikosti.

Čeprav nekateri menijo, da ni smotrno in dopustno postaviti spomenika na območje, za katerega ni izdelanega podrobnega načrta Južnega trga, pa Koželj meni nasprotno. »Spomenik bo stal na mestu sedanjih garaž, kjer s svojo postavitvijo in nevtralno obliko ne bo niti zapiral niti onemogočal kakršne koli ureditve Južnega trga. Zato je natečajna naloga zahtevala od udeleženih avtorjev, da poleg predloga spominskega obeležja obdelajo tudi ureditev njegovega ozadja – Južnega trga. Izbrani spomenik torej ne prejudicira preurejanja stavbnega otoka Južnega trga, ampak ga nasprotno vpeljuje,« še dodaja Koželj.

Ministrstvo za delo je podalo vlogo za redakcijski popravek, v kateri MOL prosijo, naj do predvidene uveljavitve OPPN dopusti posege urejanja parkovnih in odprtih bivalnih površin, drevorede, površine za pešce, otroška igrišča oziroma državnega spomenika posebnega pomena do maksimalne višine 18 metrov. Podžupan Koželj pa nam je sporočil, da se je »žal izkazalo, da v zares nobenem primeru ni mogoče odločati o izjemah po hitrem postopku. Po mnenju državnih uradnikov za postavitev državnega spomenika ni mogoče spremeniti oziroma dopolniti določb prostorskega akta z redakcijskim popravkom.«

S to odločitvijo se zdijo težko uresničljive želje političnega vrha, da bi postavili spomenik še letos v okviru obeleževanja konca druge svetovne vojne. Izvedeli smo še, da naj bi izbrani projekt ne ustrezal vseh zahtevam državnega protokola. Zato so v predsedniški palači bolj naklonjeni drugouvrščenemu projektu (Tanšek in ostali), ki je tudi bolj podoben Plečnikovi zamisli.