Spregledana preteklost, ki jo hranijo muzeji

Mednarodni muzejski dan: Število obiskovalcev narašča, ugotavljajo v slovenskem odboru ICOM. Poletna muzejska noč bo 17. junija.

Objavljeno
18. maj 2017 20.08
Razstava Narodni muzeji Slovenije v atriju Slovenskega etnografskega muzeja, v Ljubljani, 18. maja 2017. [muzeji,razstave,narodni muzeji,etnograski muzej]
Andreja Žibret
Andreja Žibret

Ljubljana – Na mednarodni muzejski dan je dvanajst slovenskih nacionalnih muzejev na ploščadi na Metelkovi danes pod okriljem slovenskega odbora mednarodnega muzejskega sveta ICOM že drugič zapored predstavilo panojsko razstavo, letos na temo spregledane preteklosti in nepovedanega v muzejih.

Tematski muzejski dan vsako leto združuje več kot 35.000 muzejskih institucij v več kot 140 državah. Pred odprtjem razstave je dosedanja predsednica ICOM dr. Tanja Roženbergar, sicer direktorica Slovenskega etnografskega muzeja, izpostavila več pomembnih projektov, med njimi sprejetje etičnega kodeksa za prirodoslovne muzeje leta 2014, ki so ga kot standard prenesli v vse slovenske muzeje. Nanaša se na delo in odnos do ranljivih in občutljivi materialov in gradiv, med njimi so tudi živalski in človeški ostanki, kar vsem, ki hranijo tovrstne materiale predstavlja veliko izzivov in dilem.

Hiša evropske zgodovine

Nova predsednica ICOM dr. Kaja Širok, sicer direktorica Muzeja novejše zgodovine Slovenije, pa je med drugim povedala, da so v začetku meseca v Bruslju odprli hišo evropske zgodovine, ki spada pod pokroviteljstvo evropskega parlamenta. S svojimi zgodbami in predmeti sodeluje tudi kar nekaj slovenskih muzejev, pripravili bodo tudi tematski strokovni izlet.

Predsednica Skupnosti muzejev Slovenije dr. Aleksandra Berberih Slana, sicer direktorica Muzeja narodne osvoboditve Maribor, je predstavila dva pomembna projekta skupnosti. Ta teden v večini slovenskih muzejev poteka projekt Z igro do dediščine, brezplačne delavnice za otroke in družine, ki se je dobro prijel že v preteklosti. Največji njihov projekt pa je poletna muzejska noč, ki bo letos 17. junija. Sodelovalo bo 70 muzejev, v katerih bo vstop prost od 18. do 24. ure, veliko bo tudi zanimivega dogajanja, koncertov, delavnic in vodstev.

Odprtost in dostopnost

Kot je še povedala dr. Kaja Širok, se povečuje število obiskovalcev muzejev, raste tudi prepoznavnost kakovosti, kar je razvidno iz komentarjev obiskovalcev v knjigah. V prenovljeni Narodni galeriji je bilo namreč samo v mesecu ponovnega odprtja 35.000 obiskovalcev, v celotnem letnem pregledu pa so jih našteli več kot 100.000. Še posebno so muzeji polni ob dnevih brezplačnih ogledov, po tem prednjači 8. februar, sledi poletna muzejska noč, 3. december in 18. maj. Veliko ljudi prihaja tudi vsako prvo nedeljo v mesecu, ko je obisk muzejev brezplačen: muzeji so tako zelo odprti in dostopni.

Želijo sodelovanja pokrajinskih muzejev

S tokratno panojsko razstavo na ploščadi na Metelkovi želijo slovenskim tudi tujim obiskovalcem pokazali bogato, izrazito večplastno kulturno dediščino, ki jo hranijo muzeji. Trenutno se s tem, kar je neizrekljivega, nepovedanega in kar izginja iz naše dediščine, ki je zato ranljiva, predstavljajo samo nacionalni muzeji, pri tem pa se kaže širina različnih interpretacij. V prihodnje pa bi želeli, da bi sodelovali tudi pokrajinski muzeji, je dejala dr. Širokova. Slovenski odbor ICOM bo 5. in 6. oktobra na to temo organiziral tudi mednarodno konferenco z naslovom Muzeji in sporne zgodovine: nepovedano v muzejih.

Izjemne interpretacije ranljive dediščine

Vsak predstavljeni muzej je izjemen v interpretaciji te teme, tako na primer Naravoslovni muzej predstavlja živalsko vrsto  jadranskega jesetra pred izumrtjem, katerega predniki so bili sopotniki dinozavrov. Narodna galerija predstavlja nedavno odkriti sliki Ptičar in Prestar baročnega slikarja Fortunata Berganta, Slovenski šolski muzej pa različne fotografije učilnice s podobami križa, Stalina in Tita.

Orožje v muzej

Pano Narodnega muzeja Slovenije nosi močno sporočilo: »Za vse je najbolje, če je orožje v muzeju.« Tehniški muzej Slovenije predstavlja fotografije Titovih avtomobilov, ki pripovedujejo zgodbe iz časa, ko je Tito živel, do zgodb, komu zdaj avtomobili pripadajo. Muzej Krščanstva na Slovenskem predstavlja anonimno delo, dve baročni kopiji Marija Tolažnica žalostnih. Kinoteka oziroma Muzej slovenskih filmskih igralcev se predstavljata s fotografijo iz filma Opre Roma – Pamet v roke, ko boš v drugo ustvarjal svet režiserja Filipa Robarja Dorina in s fotografijo iz filma Po isti poti se ne vračaj režiserja Jožeta Babiča. Muzej za arhitekturo in oblikovanje predstavlja javni prostor Univerzitetnega kliničnega centra, ki ga je oblikoval arhitekt Stanko Kristl. Moderna galerija predstavlja nekaj del ameriške umetnice Jenny Holzer, ki s svojimi instalacijami in teksti vnaša nemir in provokacijo s temami o smrti, seksu in vojni.

Stol, mučenje in zbirka iz Tanzanije

Muzej novejše zgodovine Slovenije predstavlja stol, ki na prvi pogled ponuja podobo kosa pohištva, ki pa se spremeni, če izvemo, da je bilo na njem med drugo svetovno vojno po mučenju ustreljeno dekle. Gledališki muzej v okviru Slovenskega gledališkega inštituta predstavlja plakat s podobo tanka za gledališko predstavo Ljubiše Ristića Resničnost. Slovenski etnografski muzej (SEM) se predstavlja z neskončnostjo Plečnikove dediščine in zbirko negativov in fotografij iz Tanzanije, ki je bila pred kratkim odkrita na podstrešju.

Razstavi o Japonski in Afganistanu

V SEM so sicer včeraj odprli razstavo V duhu japonske tradicije umetnostnega zgodovinarja in fotografa Gorazda Vilharja, do 8. septembra bo tudi veliko povezanih prireditev. Od 25. maja do 30. marca 2018 pa bo v tem muzeju na ogled razstava Afganistan – slovenski pogledi.