Stanovalci raztrgali načrt za novo sosesko

Ljubljana – Osnutek občinskega podrobnega prostorskega načrta Parmova je tako slabo pripravljen, da ga je treba umakniti in izdelati novo prometno študijo ter nov osnutek OPPN, so prepričani člani civilne iniciative Parmova, ki zahtevajo tudi dejavno vlogo pri iskanju novih rešitev.

To je glavno sporočilo, ki ga je civilna iniciativa z 220 podpisi poslala županu in mestnemu oddelku za urejanje prostora tik pred iztekom javne obravnave omenjenega OPPN. Največ pripomb, ki so pripeljale do tega zaključka, je povezanih z zanje nesprejemljivimi prostorskimi rešitvami in predlogi iz prometne študije iz leta 2008. Poleg tega so številne pripombe posredovali posamezniki, svet četrtne skupnosti Bežigrad in mestna svetnika Denis Striković in Nevzet Porić. Tudi njihovo sporočilo je podobno: zadeva še ni zrela za pripravo predloga in sprejetje OPPN. Četudi so našteti dali vedeti, da načrta v zdajšnji obliki ne podpirajo, so mestnim urbanistom vseeno poslali več strani pripomb in pomislekov, ki bi lahko pripravljavcem nove prometne študije, okoljskega poročila in prostorskih rešitev pomagali oblikovati boljši osnutek načrta.

Med splošnimi pripombami izstopa očitek, da predstavljeni OPPN kaže na to, da se občina pri novih projektih kot doslej tudi v prihodnje ne namerava ukvarjati z obstoječim stanjem na nekem območju. Stanovalci, živeči ob Dunajski cesti 9a (objekt ob izteku Livarske ulice na Dunajsko), so namreč poudarili, da občine ne zanimajo staroselci in sedanje poslovne in stanovanjske zgradbe oziroma vpliv novih na stare.

Neprimerna prometna študija

Po proučitvi prometne študije iz leta 2008, ki so jo prvič javno videli šele teden dni pred iztekom javne obravnave OPPN Parmova, so v civilni iniciativi ugotovili, da ta ni posodobljena in ne upošteva bistvenih sprememb v zadnjih osmih letih, kot so uvedba sistema enosmernih ulic in rumenega pasu na Dunajski, novo križišče pri trgovini Lidl v ulici Bežigrad ...

Povsem nesprejemljiva pa je zanje rešitev iz prometne študije, da bi v Livarski ulici, ki je poleg ulice Bežigrad edini neposredni izhod na Dunajsko cesto, zdajšnji enosmerni promet spremenili v dvosmernega (zdaj je en pas namenjen vzdolžno postavljenim in plačljivim parkirnim prostorom), križišče Dunajske in Livarske pa da bi semaforizirali, pri čemer levo zavijanje ni predvideno. Menijo, da taka ureditev ne bi rešila niti zdajšnjih prometnih težav; še več: ustvarila bi le kup novih. Ukiniti bi bilo namreč treba več parkirnih prostorov, vprašljiva bi bila varnost kolesarjev, oteženi bi bili dostopi do zasebnih zemljišč (na Livarski ulici je 17 izvozov s parkirišč in garaž iz individualnih hiš in blokov, op. a.), posledično pa bi se povečali prometni zastoji. Da o še težji dostavi do lokalov v križišču Livarske in Dunajske ne govorimo.

Sicer pa so prepričani, da bi morali pripravljavci OPPN najprej zmanjšati zmogljivost tega območja do mere, ki bi še omogočala prometno vzdržnost. Opozarjajo, da na povečanje gostote uporabnikov tega prostora ne bi vplivali le novi stanovalci, pač pa tudi dnevni migranti, ki bi delali v predvidenih poslovnih in upravnih stavbah. Prometno vzdržnost bi po njihovem lahko dosegli z občutnim znižanjem gostote zazidave, dopustnih višin vseh predvidenih objektov, faktorjev izrabe in z ustrezno prometno ureditvijo.

Mnenje ČS in Strikovića

Svet ČS Bežigrad je 22. novembra obravnaval dopolnjen osnutek OPPN Parmova in po preučitvi pripomb občanov vse njihove pomisleke in predloge podprl. Tudi zanje je ključna novelacija zastarele prometne študije, s katero bi preučili tudi možnost izvedbe dodatnih izhodov iz tega prometno zaprtega območja s podhodi ali nadhodi čez železnisko progo proti Tivolski cesti in Šiški za pešce in kolesarje. Predlagali so še, naj zmanjšajo višine in etažnost vseh objektov ter predvidijo večje cestne odmike, ki bi omogočili ureditev nujno potrebnih zunanjih parkirišč (še zlasti ob predvidenem vrtcu) in kolesarskih stez.

Podobne pripombe je oddelku za urejanje prostora poslal tudi mestni svetnik Denis Striković. Če bi hoteli novogradnje ob Parmovi umestiti v širše območje, bi bilo po njegovem prepričanju treba znižati dovoljene višine stavb in zmanjšati dovoljene tlorise predvsem v prostorski enoti ob Kurilniški. Prilagoditi bi jih morali obstoječim stavbam v širšem območju. S tem bi zmanjšali potencialno stanovanjsko zmogljivost in se bolj prilagodili gostoti poseljenosti vzhodno od območja urejanja. Dobili bi tudi prostor za kolesarsko infrastrukturo, ki bo še posebej pomembna ob dolgoročnem urejanju neposredne prometne povezave širšega območja s Centrom in Šiško.

Džamije ne bi smeli zakriti

Mestni svetnik Nevzet Porić je v imenu Islamskega verskega centra (IVC), ki že stoji na zahodnem koncu OPPN Parmova in bo imel svoj edini uvoz in izvoz po podaljšku Livarske ceste skozi osrednji del območja, dejal, da je zanj nesprejemljiva vsaka novogradnja, višja od 24 metrov, kolikor znašajo njihovi objekti. Raje pa bi imel okoli sebe še nižje. Ker bo IVC v prihodnosti nov arhitekturni in kulturni spomenik, je ta zahteva vsaj tako umestna kot pripomba stanovalke iz Livarske, ki je opozorila pripravljavce OPPN, da je treba ščititi tudi naselbinsko dediščino mestne četrti Južni Bežigrad. Ker so to v preteklosti že okrnile visoke stavbe v Likozarjevi ulici, je prepričana, da bi moral vogal med Parmovo in Kurilniško ostati nepozidan, drugod ob Parmovi pa da objekti po tlorisnih in višinskih gabaritih ne bi presegali trenutne pozidave.

Pogoj solastnika območja

Aleš Jelenc, direktor podjetja Jatna, ki ima med Parmovo in Kurilniško v lasti zunanje parkirišče za približno 150 avtov, je povedal, da je načrtovano število parkirnih prostorov glede na predvideno število stanovanj in poslovnih prostorov nezadostno. Načrt namreč ne upošteva, da bo treba nadomestiti Jatnine parkirne prostore in parkirina mesta vseh drugih solastnikov nepremičnin, ki so na tem območju predvidene za rušenje. Ker je za 555 stanovanj in nedoločeno število poslovnih prostorov v dveh kletnih garažah predvideno le 1006 parkirnih prostorov, zunaj pa le 40, se računica ne izide. Še sploh, ker je samo Jatnin pogoj, da se odpove zdajšnjemu parkirišču, 200 nadomestnih parkirnih prostorov.

Civilna iniciativa poleg naštetega zahteva, da med novimi objekti uredijo velike odprte javne parke s številnimi drevesi in da zazelenjene strehe niso ustrezno nadomestilo zanje. Nižje objekte bi poleg tega moral od razširjene Parmove ločevati tudi drevored. Predpogoj pa je, da se v območju najprej zgradi vso potrebno komunalno in prometno infrastrukturo (predvsem Zahodno cesto, ki bi tekla vzporedno s Parmovo) in šele nato začne zidati objekte. Sosedje pač nasprotujejo, da bi bili leta in leta žrtve etapnosti gradenj oziroma nenehno gradbišče. Ali pa da bi bili objekti zgrajeni, ceste in druga infrastruktura pa nedokončani.