Število turistov v Ljubljani raste, število postelj še bolj

Ljubljana v številkah - turizem: V minulem desetletju več tujih in manj domačih gostov.
Objavljeno
16. september 2014 11.19
mpi/kavalir
Tina Lešničar, Ljubljana
Tina Lešničar, Ljubljana

Mesto kulture in umetnosti, mesto doživetij,­ mesto za srečanja (poslovni turizem) in mesto za Slovenijo (Ljubljana kot odskočna deska za izlete v okolico). To so štirje­ »stebri« strategije mestnega turizma. Ljubljana se tujcem predstavlja kot kraj po meri človeka. In turizem cveti.

Turistična podoba Ljubljane se je po osamosvojitvi Slovenije bistveno spremenila. Število nočitev se je zaradi bližine kriznih žarišč, prekinjenih tranzitnih tokov proti Jadranu in izpada kongresnega dogajanja zmanjšalo za okoli 35 odstotkov, lahko beremo v enem od preteklih letopisov MOL. Tujci so spet začeli prihajati v Slovenijo v obdobju 2004–2007, a se je obisk v času krize leta 2009 spet precej znižal tudi na slovenski ravni, le da je ljubljanski turizem to zaznal že poleti 2008.

Turizem sta v preteklem desetletju zaznamovali vsaj dve prelomnici, meni Petra Stušek s Turizma Ljubljana – vstop v EU in zaprtje centra za promet. S pridružitvijo EU je prišla deregulacija trga, ki je omogočila prihod nizkocenovnih letalskih prevoznikov, nekoliko kasneje je na turizem (čeprav minimalno) vplival tudi prevzem nove valute. »Druga prelomnica je zaprtje centra za promet in ureditev infrastrukture, posebej bregov Ljubljanice, kar je v času krize dalo zalet središču mesta, lokalom spodbudo za razvoj in odprlo nove prostore za prireditve.«

Med dosežki preteklega leta je župan Janković večkrat izpostavil, da je bila Ljubljana edina občina, ki je doživela rast števila turistov. A že bežen pregled podatkov statističnega urada pokaže, da letno povišanje števila turistov (tako obiska kot nastanitev) že tri leta doživljajo vsaj še Koper, Bled in Kranj. Ljubljana se sicer lahko pohvali s podatkom, da se je v obdobju 2008–2012 povišalo število prihodov turistov za dobrih 17 odstotkov, število prenočitev pa za dobrih 10 odstotkov. Povprečna doba bivanja je 1,9 – torej obiskovalci v povprečju prespijo dve noči (v Sloveniji znaša 2,9 dneva), kar je v povprečju evropskih prestolnic.

 

Tujcev več kot 95 odstotkov

Medtem ko se je v obdobju 2002–2012 število tujih gostov povečalo za 113 odstotkov, je število domačih upadlo za petino. Povprečna doba bivanja domačih turistov je z 1,8 dneva leta 2002 padla na 1,6 leta 2012. To, kar je v strategijah MOL navedeno kot prednost Slovenije – majhnost prestolnice, bližina in dobra povezanost z ostalimi kraji –, je očitno v primeru domačih turistov slabost, saj se ravno zato ne odločajo prenočiti v Ljubljani. Ena od glavnih nalog Turizma Ljubljana je tako privabljanje domačih turistov, ki so rezerva, sploh v kriznih časih.

Kar 95,5 odstotka gostov v Ljubljani je tujcev. V zadnjih letih je največ Italijanov, Nemcev, Britancev pa tudi Američanov. Med letoma 2008 in 2012 se je, zanimivo, povečal obisk Islandcev, Ukrajincev in Izraelcev, a so številke majhne.

 

Največ gostov si najde prenočišče v hotelih, ki v zadnjih treh letih ponujajo okoli dve tretjini razpoložljivih stalnih postelj. Druga najbolj priljubljena nastanitev so mladinski hostli, ostala prenočišča in gostišča. Število hotelov je od leta 2008 do 2012 naraslo z 18 na 28, zgolj leta 2012 je Ljubljana dobila sedem novih hotelov.

Ponudba razpoložljivih ležišč celo nekoliko presega povpraševanje, saj je bilo leta 2013 za 27 odstotkov več ležišč kot leta 2008, nočitev pa je bilo lani 22 odstotkov več kot leta 2008. Leta 2005 so ugotavljali, da v Ljubljani še vedno primanjkuje cenejših oblik namestitve. Deset let pozneje ima Ljubljana osem mladinskih hostlov in več ljubkih butičnih hotelov, za spodbujanje poslovnega turizma pa je težava, da prestolnica nima niti enega hotela s petimi zvezdicami. Ljubljani manjka mednarodno prepoznavna veriga s kategorijo deluxe, potrdi Petra Stušek.

Vpliv na gospodarstvo

Leta 2003 je povprečna dnevna potrošnja turistov znašala 114 evrov, leta 2012 pa 126 evrov. Po raziskavi Inštituta za turizem ljubljanske ekonomske fakultete se potrošnja turistov v Ljubljani sicer povečuje, a še vedno zaostaja za konkurenčnimi prestolnicami. »Učinki turizma na gospodarstvo so izredno pozitivni, saj ima visok multiplikator, mednarodni turizem je tudi nevidni izvoz. V zadnjih letih je število prihodov in prenočitev turistov v Ljubljani močno naraslo, čemur je sledila visoka rast nastanitvenih zmogljivosti. To povzroča pritiske na nižanje cen, kar je še pospešeno z lažjo dostopnostjo in poenostavitvijo rezervacij nehotelskih nastanitvenih zmogljivosti, ki so dosegljive prek spletnih rezervacijskih portalov,« vpliv turizma na gospodarstvo komentira Kir Kuščer z ekonomske fakultete.

Izziv za prihodnji razvoj turizma je torej vprašanje, kako kvantitativno rast učinkovito izkoristiti za rast prihodkov. »Predvsem je treba spodbuditi dodatno turistično potrošnjo, torej tisto, ki ne spada v kategorije nastanitve, gostinstvo in transport,« meni Kuščer.