Stop gradnji vilablokov v Rožni dolini!

Ljubljana – Gradnja garaž ob Habjanovem bajerju in v bližini Glinščice bi zaradi neugodnih hidrogeoloških razmer lahko ogrozila hiše v radiju 80 metrov okoli njih. Ker je Rožna dolina na močvirnih tleh, podzemna voda pa je že na globini dveh metrov, je treba s spremembami OPN prepovedati gradnjo vilablokov, ki bi vilsko četrt spreminjali v blokovska naselja, hkrati pa posegali v občutljivo podtalje.

To je bila ena glavnih misli na javni obravnavi pripomb, pobud in predlogov sprememb OPN na Gospodarskem razstavišču za četrtne skupnosti Rudnik, Trnovo, Vič in Rožnik. Med nekaj manj kot sto udeleženci so v razpravah prevladovali člani civilne iniciative za sonaravni razvoj Rožne doline. Ti so pripravljavcem sprememb občinskega prostorskega načrta jasno povedali, da so kljub več sestankom na magistratu še vedno nezadovoljni s popravki, povezanimi z novimi urbanističnimi pogoji za gradnjo v vilskih četrtih v ČS Rožnik oziroma Rožni dolini.

Habjanov bajer

Tako na javni obravnavi kot na srečanju krajanov, ki je bilo 20. novembra, so ponovili vrsto zahtev, ki naj bi jih občina upoštevala v spremembah prostorskega načrta, da se jim ne bi zgodilo podobno kot v primeru stanovanjske gradnje pod Gradom (objekt Tribuna). Tudi tam so zaradi podzemne vode in globoke gradbene jame na bližnjih objektih nastale razpoke in materialna škoda.

Zaradi navedenega zahtevajo vzdržno in terenu primerno pozidavo. Predlagali so, da OPN poenotijo za celotno območje Rožne doline. Tam naj bi gradili le stanovanjske stavbe tipa SSse (splošne eno- in dvostanovanjske površine), faktor izrabe oziroma pozidanosti pa bi zmanjšali na 0,8 (zdaj je 1), medtem ko naj bi faktor odprtih bivalnih površin povišali s 50 na 60 odstotkov. Za celotno historično delavsko območje Rožne doline (od Ceste I, Ceste X, Ceste V in Večne poti do Jamnikarjeve, Ceste na Brdo in Iga Grudna) pa naj bi veljal tip pozidave NA, to so nizke prostostoječe stavbe v zelenju.

Prav tako se ne strinjajo, da so iz načrta pri teh faktorjih izvzete parcele pri Marnu, Ars inženiringa, center Rožne doline, Habjanov bajer in črna gradnja v križišču Ceste X in Ceste IX. Od pripravljavcev načrta zahtevajo javne, jasne in strokovno utemeljene odgovore, zakaj so za našteta območja izostale spremembe tudi glede dovoljene višine stavb, ki je še naprej 14 metrov kot v starem načrtu. Izmed naštetih jih najbolj skrbi, kako naj bi se pripravljal občinski podrobni prostorski načrt za Habjanov bajer, zato zahtevajo, da ga javno objavijo. V četrtni skupnosti od občine že od leta 2010 zahtevajo, da za Habjanov bajer spremeni namembnost prostora iz zazidljivega v zelenega, a mestne službe na njihove zapisnike niso reagirale. MOL od četrtnih skupnosti zahteva, da svoje spremembe OPN pošiljajo po enakem postopku, kot velja za meščane, v četrtnih skupnostih pa si želijo imeti enakovreden status kot MOL, saj so četrtni svetniki prav tako voljeni.

Nevarnost meteornih voda

Rožnodolinci zahtevajo prepoved gradnje vilablokov, saj se po njihovem mnenju območje zaradi kapitalskih interesov spreminja v blokovsko naselje. Za primer so v pripombah navedli, da zasebni investitor na kraju nekdanje Severjeve vile na Škrabčevi načrtuje blok z 11 stanovanji in garažno kletjo za 25 avtomobilov. Sklicujejo se tudi na strokovno študijo z naslovom Geologija in hidrogeologija Rožne doline, ki jo je pripravil Geološki zavod Slovenije. Njene izsledke naj bi kot obvezne pri izdaji soglasij za vsa gradbena dovoljenja upoštevali tako MOL, Arso in Vo-Ka. Dodali so še, da bodo njeno upoštevanje spremljali v vseh postopkih izdaj gradbenih dovoljenj. Študija je namreč pokazala, da je na zahodnem območju Rožne doline in v okolici potoka, ki priteče z Rožnika mimo gostilne Čad, zmogljivost kanalizacijskega omrežja premajhna, da bi lahko odvajala vso fekalno in zlasti meteorno vodo. Enak primer je pri Habjanovem bajerju, ki ima zdaj vlogo nekakšno suhega zadrževalnika, ob morebitni (preobsežni) gradnji pa bi bile zmogljivosti odvajanja odvečnih meteornih voda še manjše, kot so zdaj.

Članica sveta četrtne skupnosti Rožnik Živa Vidmar je prav zaradi vodne ogroženosti Rožne doline poslala še več drugih sklepov te četrtne skupnosti, ki so jih pripravili kot predloge za spremembo OPN. Med drugim predlagajo, da bi bilo tam prepovedano izkopavati gradbene jame, globlje od poltretjega metra. Pri tem se opirajo tudi na Rakovčev geološki gradbeni zemljevid izpred druge svetovne vojne, ki kaže na neprimernost gradnje večjih zgradb vse od vznožja Rožnika.

Ker so dosedanje urbanistične napake že poslabšale kakovost bivanja krajanov Rožne doline, četrtna skupnost zahteva, da se špekulantom onemogoči bogatenje na račun nižanja vrednosti nepremičnin sedanjih prebivalcev. Kot posebno zahtevo pa so navedli, da se iz OPN izloči oziroma opusti projekt predora pod Rožnikom. Ne le zaradi okoljevarstvenih razlogov, tudi zato, ker bi taka prometnica razrezala Rožno dolino na dvoje in zaprla vzhodni del v geto.

Druge pobude

Poleg Rožnodolincev so se za spremembe OPN zavzemali tudi lastniki posameznih zemljišč iz drugih četrtnih skupnosti. Eden od njih je vprašal, zakaj je območje Ilovice zdaj predvideno za gosto poselitev in zakaj ne veljajo več omejitve zaradi poplavne ogroženosti, četudi je videti, da jarkov nihče ne čisti, kanalizacija pa ni izvedena. Župan Zoran Janković ga je potolažil, da je to zato, ker bo v dveh letih to območje popolnoma sanirano in komunalno urejeno.

Mnogi so spraševali, zakaj njihova parcela ni zazidljiva. Odgovor je bil večinoma enak: ali stoji na poplavno ogroženem območju ali pa na kmetijski zemlji, za katero ne od vodarjev ne od ministrstva za kmetijstvo ni mogoče dobiti obveznega soglasja. V nekaj primerih pa so pobudnikom dejali, da bo treba na območjih, kjer je več potencialnih graditeljev, najeti arhitekta in pripraviti skupni predlog za izdelavo občinskega podrobnega prostorskega načrta (ta stane od 25 do 50 tisoč evrov), ga predložiti občini v usklajevanje ter nato za prihodnje spremembe OPN vložiti predlog pozidave. Takšen predlog ima namreč več možnosti za uspeh kot predlog spremembe za pozidavo ene same parcele.