Tudi Evropo zanima gradnja kanalov čez vodonosnik

Največji evropski okoljski projekt pri nas ima slabosti. So bili postopki izvedeni ustrezno, je bila javnost primerno vključena?

Objavljeno
23. maj 2017 18.00
Maša Jesenšek
Maša Jesenšek

Ljubljana – Država in občine še vedno čakajo na zeleno luč evropske komisije za sofinanciranje 135 milijonov evrov vrednega projekta odvajanja in čiščenja odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljansko polje, najobsežnejšega okoljskega projekta v tem finančnem obdobju v državi.

 

Projekt, za katerega pričakujejo dobro polovico sredstev iz evropskega proračuna, sestavljajo trije deli: prvi zajema gradnjo povezovalnega kanala C0 v MOL in Vodicah ter kanalizacije v Medvodah, drugi nadgradnjo ljubljanske centralne čistilne naprave, tretji pa gradnjo kanalizacije v ljubljanskih naseljih (aglomeracijah nad dva tisoč populacijskih enot), kjer še nimajo dostopa do te najosnovnejše infrastrukture. Kot je znano, je bilo predvideno, da bosta prva dva dela (kanal C0 in CČN) izvedena že v prejšnji finančni perspektivi, do leta 2013, a je zmanjkalo denarja. Na zahtevo Evrope so projekta združili z dograditvijo kanalizacijskih vodov, s čimer je nastal največji okoljski projekt, ki naj bi bil v tej finančni perspektivi, ki se je začela leta 2014 in traja do leta 2020, financiran s sredstvi EU.

Pol sedemletnega obdobja mimo, denarja pa ni

Čeprav smo že na sredini obdobja, odločbe o sofinanciranju še ni in se torej dela ne morejo začeti (za kanal C0 in nadgradnjo CČN so že od leta 2014 izbrani izvajalci). Država je vlogo za potrditev projekta na evropsko komisijo poslala na začetku leta, takrat so v službi za razvoj in evropsko kohezijsko politiko zapisali, da bo ta projekt pregledala predvidoma v treh mesecih. A več kot štiri mesece kasneje odločitve še vedno ni.

Župan Zoran Janković je v preteklih mesecih večkrat dejal, da evropska komisija zahteva dodatna pojasnila, za kar je okrivil SDS. Tudi v javnem podjetju Vodovod-Kanalizacija, ki vodi projekt, so bili obveščeni, da je komisija iz Slovenije prejela pritožbe, a dodajajo, da vso komunikacijo s komisijo vodi država. Na ministrstvu za okolje in prostor so potrdili, da je evropska komisija »obravnavala več pritožb občanov iz Slovenije«, vendar pravijo, da vsebine ne poznajo, saj jih komisija ne v tem ne v drugih primerih ne razkrije. »Njena pristojnost je namreč ugotavljanje, ali je projekt skladen z evropskim pravnim redom s področja okolja ali ne.« Dodajajo, da je pri tem projektu proučevala tako postopkovne kot vsebinske zadeve – predvsem v zvezi z vodovarstvenimi soglasji za kanal C0 ter upoštevanjem okvirne direktive za vode, habitatne direktive in vključevanja javnosti.

So ustrezno »sanirali« okoljsko slabost projekta?

Pomisleki o trasi kanala C0 se pojavljajo dobro leto. Lani spomladi so na to opozorili v mestni SDS, kjer menijo, da kanal ne bi smel potekati na območju med Črnučami in Brodom, kjer velja strog vodovarstveni režim z oznako VVO II A, s čimer bi bila ogrožena pitna voda. Hkrati MOL očitajo, da za projekt ni izvedla presoje vplivov na okolje. Pomislekom so se poleti pridružili slovenski člani mednarodnega združenja hidrogeologov (SKIAH), ki so pozvali ministrstvo, naj izvede presojo vplivov umestitve tega velikega kanalizacijskega cevovoda čez prispevno območje vodarne Kleče. Tudi oni menijo, da tam ogroža najpomembnejše ljubljansko črpališče pitne vode.

Na ministrstvu za okolje potrjujejo, da se poizvedovanje evropske komisije med drugim nanaša na traso kanala C0 čez vodovarstveno območje vodonosnika Ljubljansko polje, za katero ni bila izvedena presoja vplivov na okolje. Poudarjajo, da je bil namesto tega izveden natančen predhodni postopek. »Izvedba predhodnega postopka, in ne izvedba presoje vplivov na okolje skupaj s presojo vplivov na okolje za čistilno napravo, je bila prepoznana kot okoljska slabost tega projekta,« priznavajo na ministrstvu in dodajajo, da so z izvedbo predhodnega postopka in vodovarstvenim soglasjem to »v največji možni meri sanirali«. Menijo še, da so bile vsebine varstva voda in Nature 2000 ustrezno upoštevane in da je projekt okoljsko primeren za obravnavo.

Ali se bo s tem strinjala tudi evropska komisija, za zdaj ne vemo. Na ministrstvu pravijo, da še ni končala pregleda in ocenjevanja vloge. Tako na ministrstvu kot na Vo-Ki pričakujejo, da bo odločitev znana v kratkem.