Ujeti v neurejenem tržnem najemu

Raziskava Mladinskega sveta Slovenije med mladimi najemniki stanovanj: »Rezultati slabši od pričakovanj.«
Objavljeno
24. maj 2016 22.25
bsa/Situla
Mojca Zabukovec
Mojca Zabukovec

Ljubljana – Zaradi pomanjkanja neprofitnih stanovanj so mnogi, predvsem mladi, prisiljeni v tržni najem, toda tu so pogosto kršene njihove pravice. Najemnina in stanovanjski stroški lahko znašajo tudi polovico posameznikovih prihodkov.

To je pokazala raziskava, ki so jo med 1211 najemniki stanovanj, med katerimi je več kot polovica mlajših od 29 let, trideset odstotkov pa je tridesetletnikov, opravili pri Mladinskem svetu Slovenije (MSS). »Rezultati so še slabši, kot smo pričakovali,« je na včerajšnji predstavitvi opozoril predsednik krovne mladinske organizacije Tin Kampl. »Stanovanjski položaj mladih generacij je žal zelo odvisen od položaja in zmožnosti njihovih staršev, tisti, ki nimajo materialnega zaledja pri starših, pa se morajo znajti sami. Ker je neprofitnih najemnih stanovanj veliko premalo, so prepuščeni tržnemu najemu, ki pa je povsem neurejen in omogoča številne kršitve pravic najemnikov,« je povzel predsednik MSS.

Da se ves čas selijo iz enega najemniškega stanovanja v drugo, posojila za nakup pa si ne morejo privoščiti, je v raziskavi opozorila ena od mladih najemnic v glavnem mestu: »Vsi najemodajalci doslej so mi tudi dali vedeti, da ne smem prijaviti prebivališča, saj so verjetno stanovanje oddajali na črno. Toda prijava prebivališča je obvezna, če želiš vpisati otroka v ljubljanski vrtec.« Da to ni osamljen primer, je včeraj opozorila strokovna sodelavka MSS Tanja Baumkirher. »To vpliva na pravice posameznika, ki brez prijave prebivališča tudi ne more kandidirati za vrtec ali na razpisih za neprofitna stanovanja.« Pri tem je izpostavila tudi primer iz raziskave, ko je bila posameznica prisiljena zavrniti dvajset najemodajalcev, ker ji niso hoteli zagotoviti zakonitega bivanja.

»Spremembe so nujne«

Sašo Krabonja
, ki se je udeležil včerajšnje predstavitve MSS, dobro leto dni najema enosobno stanovanje v Ljubljani. Zanj na mesec odšteje 340 evrov, od 150 do 200 evrov znašajo mesečni stanovanjski stroški. Čeprav mu je nekatere stvari, kot pravi, zdaj uspelo z najemodajalcem urediti, tudi sam ugotavlja, da se mladi pri najemu stanovanj srečujejo s številnimi težavami, hkrati pa so pri tem pogosto prepuščeni sami sebi. »Velikokrat pridejo v spor z lastnikom, ker ta noče skleniti pogodbe o najemu. Sam sem imel težave s plačilom za rezervni sklad, kar bi sicer moral plačati lastnik, a je zahteval, da to plačujem jaz. Problem je včasih tudi pri prijavi stalnega oziroma začasnega prebivališča. Zgodi se, da jih je na nekem naslovu prijavljenih več, ker se niso odjavili. Problem je tudi plačilo stroškov vzdrževanja, ki jih lastnik naprti najemniku, čeprav bi jih moral kriti sam,« je našteval težave mladih na najemnem trgu.

Da so 95 odstotkom vprašanih najemnikov kršene pravice, ravnanje njihovih najemodajalcev pa je nezakonito, ugotavljajo pri Mladinskem svetu. Skoraj polovica vprašanih je že bivala v najemniškem stanovanju brez veljavne pogodbe. Številni med njimi so doživeli, da je lastnik slabo vzdrževal stanovanje, vdiral v njihovo zasebnost, na primer z nenapovedanimi prihodi v stanovanje, preprečeval prijavo prebivališča, postavljal nepravične finančne pogoje najema, ponarejal podatke v najemnih pogodbah in jim omejeval obiske.

»Če temu dodamo še številne predsodke, s katerimi se srečujejo pri iskanju stanovanja, težek materialni položaj in potrebo po pomoči za golo preživetje, vidimo, da položaj najemnikov v tržnem najemu kliče po nujnih spremembah,« ugotavljajo pri Mladinskem svetu. Po besedah njegovega predsednika Kampla je »nujno povečati javni fond neprofitnih najemnih stanovanj, zakonsko urediti področje najema in ustaviti odpravljanje socialnih transferjev«.

Podhranjenost

Čeprav mestni stanovanjski sklad vsako leto zagotovi v povprečju 120 novih neprofitnih najemnih stanovanj, to ne pokrije potreb po dostopnejših stanovanjih v prestolnici, medtem priznava direktor ljubljanskega sklada Sašo Rink. Po njegovih besedah zgolj vsak deseti prosilec dobi najemno stanovanje. Prihodnje leto pripravljajo prvi javni razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj za mlade do 29. leta starosti, ki sicer predstavljajo slabo petino prebivalcev v občini. »Podhranjenost s stanovanjsko preskrbo je skoraj pri vseh slojih prebivalstva,« je še dejal Rink. Toda hkrati opozarja, da so sredstva države za stanovanjsko preskrbo »izjemno majhna« – Slovenija za to nameni le okoli 0,04 odstotka BDP, medtem ko je povprečje v Evropski uniji štiri odstotke. Rink je spomnil tudi na podatke, da je najemnih stanovanj v Sloveniji le osem odstotkov vseh, med njimi pa jih je zgolj šest odstotkov namenjenih javnemu najemu.

Pri ministrstvu za okolje in prostor sicer ugotavljajo, da vsaj 6600 gospodinjstev trenutno čaka na neprofitno najemno stanovanje. Sicer pa ocenjujejo, da se kar četrtina najemnih stanovanj oddaja nezakonito in za kratek čas, po drugi strani pa je kar 21 odstotkov stanovanjskega fonda praznega. Sedemdeset odstotkov stavb je tudi starejših od trideset let, kar tretjina gospodinjstev pa živi v stanovanjih, ki imajo vsaj eno pomanjkljivost, kot je, denimo, puščajoča streha ali vlažne stene.

Gluha ušesa

Da brez večjega angažmaja državne politike in povečanja javnih sredstev razmere še dolgo ne bodo bistveno drugačne, je včeraj opozorila tudi Joža Aljančič, predstavnica Združenja najemnikov Slovenije. Po njenem je to »misija nemogoče«, če bo država še naprej »prelagala skrb za neprofitni najem na občine, drugo pa prepuščala zasebnemu sektorju«. S podobnimi težavami, kot so jih zaznali v raziskavi pri Mladinskem svetu Slovenije, se skoraj vsak dan srečujejo tudi sami, a hkrati opozorila, ki jih pripravljajo, po besedah Aljančičeve »vedno naletijo na gluha ušesa«. Odnos državnih institucij do stanovanjskega vprašanja pa po njenem kaže tudi to, da se včerajšnje predstavitve raziskave, opravljene med najemniki, ni udeležil nihče z ministrstva za okolje in prostor, čeprav so prav oni skrbniki nacionalnega stanovanjskega programa.