Tiskane izdaje
Ljubljana – Ljubljančani se enkrat julija zavedo, da neizbežno prihaja avgust in v strahu pred poletnim mrtvilom začnejo mrzlično poizvedovati, ali Trnfest letos bo. Že pet let – leta 2013 je KUD France Prešeren prvič obelodanil svoje finančne težave – tradicionalna prireditev v Trnovem namreč ni samoumevna.
Društvo, ki ga bremeni za okoli 700.000 evrov dolgov, je svoj mesec dolg festival vsako leto kljub temu organiziralo in z zaslužkom poplačalo vsaj sprotne osnovne stroške delovanja. V tem času je na nepremičnino na Karunovi 14 sedlo 22 hipotek in 9 plomb, med glavnimi upniki so Mercator, Vo-Ka, Energetika, NLB, KUD Sokoli Tabor, tiskarne ter posamezni umetniki in umetniška društva. Bilanca poslovanja, kot je razvidno na strani Gvin.com, kaže, da je imel KUD ob koncu lanskega leta 300.707 evrov kratkoročnih obveznosti do dolžnikov, od tega 278.407 evrov poslovnih. Presežek prihodkov je drastično padal od leta 2013, lani so imeli le še 51.677 evrov prihodkov in 29.615 evrov izgube. Pri tem je tekoči račun KUD blokiran že 751 dni.
KUD so grozile javne dražbe nepremičnine na Karunovi, ocenjene na okoli 900.000 evrov (zadnja dražba je bila napovedana za 28. junij), razmišljalo se je o razglasitvi bankrota, preračunavalo o kreditih, lizingih nepremičnine in tu in tam sanjarilo o zasebnih investitorjih, ki bi se kot deus ex machina spustili nad Trnovo, samaritansko poplačali dolgove in pustili društvu, da svojo brezplačno in neprofitno kulturo širi naprej. In kot v kakšni pravljici se je zgodilo ravno to. Veliki dobrotnik se je utelesil v ukrajinskem poslovnežu Arturju Azarkeviču, ki mu je uspelo izdreti meč z zakletega dvorišča in sedel na čelo vitezov okrogle mize KUD.
Azarkevič Kudovcem ni tujec. S KUD je povezan že od leta 1991, leto po tem, ko ga je »usoda pripeljala iz Ukrajine v Slovenijo«, kot pravi sam. Najprej je sodeloval z gledališčem Ane Monro, potem ozvočeval koncerte v dvorani KUD ter na Trnfestu in kot pokrovitelj Trnfesta postavljal koncertno streho in oder. Je ustanovitelj in lastnik več podjetij, med njimi Arene music, d. o. o., Zavoda Grip & Fokus, Zavoda Festival slovanskih kultur, ki je registriran za izvedbo in produkcijo kulturnih prireditev, pri podjetju Don-Sol pa je prokurist. Lani je kot delno kompenzacijo za sodelovanje Festivala slovanskih kultur na Trnfestu v KUD najel prostor za svojo Agencijo talentov Rulada, v sklopu katere delujejo mešani pevski zbor, otroški vokalni ansambel ter šola vokala, plesa in gledališča. »Takrat se je porodila ideja o ponovnem zagonu prostorov na Karunovi 14. Proučil sem poslovanje društva, naravo dolgov in izvršnemu odboru ponudil predlog sanacije s pomočjo zavoda Festival slovanskih kultur,« je za Delo povedal Azarkevič, ki je letos svojim funkcijam pridal še novo, ko so ga na občnem zboru člani KUD France Prešeren izbrali za predsednika društva.
Novi lastniki in novi upravnik
»Že lani je KUD grozilo, da bo nepremičnina prodana na javni dražbi. Ker obe stavbi na Karunovi 14 spadata pod tako imenovano stavbno dediščino, realni izkupiček dražbe ne bi poplačal niti polovice dolgov društva. Zato sem se dogovoril s podjetjem Don-Sol za investicijo v nakup teh nepremičnin in, da jih Festival slovanskih kultur dobi v upravljanje. Dogovorili smo se tudi, da KUD France Prešeren lahko najmanj še eno leto uporablja prostore pod posebno ugodnimi pogoji,« razlaga Azarkevič. »Dogovorjena višina kupnine bi pokrila večino dolgov društva. Tako sem se lotil dogovorov z upniki, z vsakim posebej smo se dogovarjali o odpisu obresti, o poravnavah, o zmanjšanju glavnic dolga. Večina upnikov je razumela, da je tak dogovor edina možnost, da dobijo vsaj glavnice svojih terjatev. Saj bi bile v primeru dražbe poplačane samo velike ribe: Furs, Javni Holding, Mercator …, vsi drugi pa bi ostali praznih rok,« dodaja.
S podpisom kupoprodajne pogodbe med KUD FP in podjetjem Don-Sol ter pogodbe med Don-Solom in Festivalom slovanskih kultur o upravljanju nepremičnin na Karunovi 14 so se izognili napovedani javni dražbi, saj so bili z delom kupnine poplačani vsi hipotekarni upniki, zagotavlja novi predsednik KUD.
Čeprav v zemljiški knjigi še ni zabeleženega uradnega prepisa, novi lastnik KUD tako postaja podjetje Don-Sol, ki je v poslovnem registru od konca leta 2014 vpisano kot podjetje za poslovno svetovanje, z direktorjem Oleksandrom Donetsom in dvema prokuristoma, poleg Azarkeviča je to še Volodimir Solomijenko. Podjetje je imelo lani 170.000 evrov prihodkov in sedem tisoč evrov dobička.
Festival slovanskih kultur
Azarkevičev Festival slovanskih kultur razen podobnosti v imenu nima nobene zveze s Forumom slovanskih kultur, katerega direktorica je nekdanja ministrica za kulturo Andreja Rihter. Kot so nam povedali na Forumu jih je Azarkevič pred dvema letoma obiskal z idejo, da bi se povezali pri organizaciji dogodkov, saj ima Forum že vzpostavljeno mrežo delovanja in kulturnih povezav. Pri Forumu so sodelovanje odklonili zaradi »razlike v pogledih na programsko politiko«, kot so nam povedali, saj svoje poslanstvo razumejo drugače. Projekti, ki jih je predlagal Azarkevič, naj bi bili namreč preveč komercialno naravnani. Lani so sicer Azarkeviča najeli kot podizvajalca pri tehnični podpori pri eni svojih prireditev, a tu se njihovo sodelovanje neha.
Velik del dejavnosti Arturja Azarkeviča predstavlja koncertna agencija, ki v Slovenijo vozi različne glasbene skupine iz Rusije, Ukrajine, Belorusije, Slovaške, pripeljali so moskovski cirkus na ledu, vsako leto pa julija v Piranu organizirajo tudi mednarodni festival otroške in mladinske ustvarjalnosti Sozvezdje morja. Letos novembra bo v njihovi organizaciji potekala tudi memorialna balkanska turneja ansambla Rdeče armade Alexandrova, ki se bo končala s koncertom 15. novembra v Areni Stožice.
Načrti za prihodnost
Novi predsednik društva se je po premisleku odločil, da Trnfest tudi letos bo. »Za njegovo izvedbo bomo uporabili del kupnine, ker drugih virov financiranja nimamo. Računamo, da Trnfest prinese več denarja, kot ga bomo vložili v izvedbo, kar bo društvu omogočilo dokončno sanacijo dolgov,« načrtuje Azarkevič.
Nadaljnji načrti novega upravnika na Karunovi 14 Festivala slovanskih kultur pa so prenova dvorane ali celo nadomestna gradnja, za kar so menda že dobili zeleno luč od pristojnih ustanov. »Stanje starega dela, dvorane in pomožnih prostorov je kritično, oprema je dotrajana in ne ustreza današnjim potrebam,« pravi novi predsednik. V načrtu ima tudi gradnjo tretjega kraka z vadbenimi prostori, rezidenčnimi sobami in skladišči. Sredstva za izvedbo teh načrtov naj bi prispevalo podjetje Don-Sol in upravljavec Festivala slovanskih kultur.
Namembnost nepremičnin bo ostala nespremenjena, obljubljajo novi lastniki. V KUD naj bi tako še naprej potekala kulturna dejavnost, le da se bo prostor odslej imenoval Center slovanskih kultur France Prešeren. »Tako bomo ohranili tradicijo oziroma blagovno znamko in obenem prostoru dali nov zagon. K sodelovanju bomo povabili kulturna in diplomatska predstavništva vseh slovanskih držav. Seveda se ne nameravamo omejevati samo na slovansko kulturo, delujemo in bomo delovali po načelih multinacionalnosti in miltikulturnosti. Že zdaj povezujemo mlade in stare, tako je tudi medgeneracijsko sodelovanje eno od naših načel,« pripoveduje Azarkevič.
Program novega Centra slovanskih kultur bo še naprej tesno povezan s programom delovanja društva KUD FP. Kot novi predsednik društva Azarkevič ugotavlja, da je društvo sicer potrebno temeljite prevetritve. »Društvo danes šteje okoli 60 članov, vendar se jih večina bodisi ukvarja s svojimi projekti bodisi so člani samo na papirju. Če hočemo ohraniti društvo, potrebujemo aktivne člane s svežimi idejami, projekti, potrebujemo mlade ustvarjalce, ki iščejo podporo za uresničitev svojih načrtov. Kot center jim lahko ponudimo tehnično ustrezen prostor in logistično podporo pa tudi finance za realizacijo projektov.«
Center slovanskih kultur naj bi se v bodoče financiral predvsem z lastnimi sredstvi, ki bi v društvo pritekala z dejavnostjo Agencije talentov Rulada, z najemom dvorane in prostorov za vaje, z oddajanjem rezidenčnih sob, prihodki iz gostinskega lokala, s koncerti in festivali. »Računamo tudi na sredstva iz razpisov in na donacije oziroma sponzorski denar,« še dodaja Artur Azarkevič, ki upa, da bodo podjetja in posamezniki razpoznali njihov trud in podprli njihove načrte.
