Uradniki »pozabljivi« pri lobiranju Uberja

»Ni več pravil igre, razen tistih, ki jih določa neki nenadzorovan, oddvojen svet velikih korporacij s tehnologijami.«

Objavljeno
08. december 2016 22.52
Mojca Zabukovec
Mojca Zabukovec

Ljubljana – Ljubljanska občina napoveduje, da bo del prevozov na klic po novem pod blagovno znamko Uber, vlada s korporacijo, katere vrednost presega slovenski BDP, deli skupno vizijo. Toda mesta, kot so London, Barcelona in Frankfurt, poskušajo storitve Uberja za posredovanje prevozov preprečiti.

Da »negativnih reakcij niso zaznali, ne v pogovorih z mestnimi ne z državnimi oblastmi,« je ob napovedi prihoda v Slovenijo izjavil generalni direktor Uberja za jugovzhodno Evropo Davor Tremac. Ko so septembra podpisali pismo o nameri, je minister Boris Koprivnikar govoril tudi o »skupni viziji« države in multinacionalne korporacije, katere vrednost ocenjujejo na 62 milijard dolarjev. Njeni predstavniki pravijo, da sta se tako obe strani zavezali »za nadaljnje sodelovanje z interesom prihoda Uberja na slovenski trg«.

To se morda zdi kot korak naprej, toda v resnici skriva številne pasti, meni ekonomist Bogomir Kovač. »Uber zagotovo ni partner, s katerim država sklepa posle, lahko je le pogajalska stran, toda samo v primeru, da država, ki mora zastopati širše interese, ve, kaj hoče. Slovenska stran pa je tu precej šibkejša v postavljanju meja in pogojev. To je posel, ki bo predvsem v korist velike korporacije.«

Sociolog Primož Krašovec z ljubljanske filozofske fakultete pravi, da je pridevnik »sodelovalni« ali »delitveni« pri ekonomiji, kamor prištevajo Uber, povsem odveč in ga razume kot marketinško potezo: »Vzbuja neko upanje, da pa je ta ekonomija manj odtujena kot kapitalizem nasploh in da pomeni nekakšno vračanje h kapitalizmu malih podjetnikov. Toda to se z Uberjem ne zgodi, saj še vedno obstaja krovno podjetje s svojimi velikimi dobički.« Kovač opiše Uber kot globalnega plenilca: »To, kar se danes dogaja skozi digitalno ekonomijo, je hiperkomercializacija in hiperfinancializacija. Vsi nastopamo kot oglaševalci in vsi smo elementarni nosilci trga. Ni več organizacij višje ravni in ni več pravil igre, razen tistih, ki jih določa neki nenadzorovan, oddvojen svet velikih korporacij s tehnologijami, ki so sicer v danem trenutku zelo sofisticirane, toda spet centralizirane. In delujejo lahko le tako, da se penetrirajo do zadnje pore te tako imenovane tržne družbe.«

»Čim prej«

V korporaciji, ki je vzniknila iz start-upa v San Franciscu, od leta 2009 ponujajo mobilno aplikacijo za povezovanje iskalcev prevoza s prostimi vozniki. Zdaj, kot pravijo, delujejo v petsto mestih po svetu. V Slovenijo nameravajo vstopiti s storitvama uberX in uberLjubljana. Toda čeprav naj bi prevoze opravljali samo licencirani vozniki, Uber od države zahteva, da spremeni zakonodajo v smeri najema vozila z voznikom.

»Uber lahko začne z izvajanjem storitev šele, ko bodo zagotovljeni ustrezni normativni okviri. Želimo si, da se zakonodajne spremembe zgodijo čim prej, vendar spoštujemo postopek, ki se mora pred tem izpeljati,« so jasni v korporaciji, pri čemer navedejo Švedsko, Portugalsko, Estonijo, Litvo in Slovaško, ki so parlamentarne postopke »že začele« in bodo tako, kot opomnijo, normativni okvir uredile v skladu s priporočili evropske komisije o sodelovalni (delitveni) ekonomiji.

Kdo sodeluje?

Ko je sodišče v Bruslju pred dvema letoma prepovedalo eno od Uberjevih mobilnih storitev, imenovano uberpop, je tedanja evropska komisarka za digitalno agendo Neelie Kroes zapisala, da je zgrožena. Zapreti vrata Uberju po njenem ne rešuje ničesar, ampak zgolj pošilja »slabo protitehnološko sporočilo o Bruslju«. Podobno se na razsodbe po svetu, ki jim niso v prid, in številne proteste taksistov, ki opozarjajo na nelojalno konkurenco, odzivajo v Uberju. Sodišča po njihovem ne morejo preprečiti »uporabe tehnoloških inovacij in zdrave konkurence«.

Da se nacionalne in lokalne oblasti »zdaj, ko se sodelovalno gospodarstvo« uveljavlja v EU, odzivajo s »številnimi različnimi regulatornimi praksami«, sporoča evropska komisija. Zaradi »razdrobljenega pristopa k novim poslovnim modelom« zato poziva države članice, naj revidirajo veljavno zakonodajo v skladu s smernicami, kot so jih zapisali v agendi za sodelovalno gospodarstvo, objavljeni junija letos.

Zgolj mesec dni pred objavo agende je Neelie Kroes, ki je deset let zasedala najvišje politične položaje v Bruslju, postala svetovalka za javne politike prav v ‒ Uberju. Svetovalci so poleg nje med drugim tudi Ray LaHood, nekdanji Obamov minister za promet, Melody Barnes, nekdanja Obamova direktorica sveta za notranjo politiko pri Beli hiši, in Roberto Dañino, nekdanji perujski premier.

In kaj v agendi državam članicam priporoča evropska komisija? Obveznost pridobitve dovoljenja za opravljanje poslovnih dejavnosti in licence naj velja »le takrat, ko je to nujno potrebno« za doseganje pomembnih ciljev javnega interesa. Popolna prepoved takšne dejavnosti pa naj bo »le skrajni ukrep«. Za platforme, ki so zgolj posrednik med potrošniki in tistimi, ki dejansko opravljajo storitev, pa po mnenju komisije sploh ne bi smela veljati obveznost pridobitve dovoljenj ali licenc. Prav tako jim ni treba odgovarjati za podatke, ki jih hranijo v imenu tistih, ki ponujajo storitve.

V Uberju so zadovoljni. Evropska komisija je po njihovem »prepoznala izjemen ekonomski, socialni in okoljski potencial sodelovalnega gospodarstva, ki ga uteleša Uber: ustvariti še več priložnosti za delo, ki jih odlikuje velika prilagodljivost ‒ naši partnerji lahko izvajajo svoje dejavnosti prek Uberjeve platforme, kadar želijo in kolikor želijo«. Rob Khazzam, regionalni direktor za srednjo in vzhodno Evropo, se je na nedavni tiskovni konferenci v Ljubljani vprašal, zakaj da želi tudi čedalje več državnih organov, davčnih uradov in ministrstev sodelovati z Uberjem, in si odgovoril: »Preprosto zato, ker naši digitalni platformi nič ne uide. Natančno se vidi, koliko voženj opravi voznik, kar pomeni, da nobeno plačilo ne uide davčni upravi. Tako zagotavljamo popolno transparentnost ter večamo varnost in kakovost storitev.«

Toda medtem ko v Uberju skrbijo za to, da samozaposleni vozniki plačujejo davčne in druge obveznosti, strategija same korporacije pri izogibanju plačila davkov države stane »na milijone«. To je pred časom v članku za ameriški portal 48 hills ugotavljal preiskovalni novinar Darwin Bond Graham in se ob tem vprašal, kje je v tem sploh kaj sodelovalnega oziroma delitvenega.

Denar in vpliv

Da si v Uberju prizadevajo vplivati na nacionalne zakonodaje, kažejo tudi uradni podatki o lobiranju. Ameriški center za odzivno politiko razkriva, da so v korporaciji v zadnjih dveh letih potrojili vsoto, ki jo namenijo za lobiranje pri zakonodajalcih na zvezni ravni. Po poročanju Washington Posta so samo v tem letu za to predvideli skoraj poldrugi milijon dolarjev. Tudi v Bruslju so vsoto, namenjeno lobiranju, lani v primerjavi z letom prej povečali za več kot štirikrat. Po podatkih portala lobbyfacts.eu so se predstavniki multinacionalke od predlanskega novembra 36-krat sestali s predstavniki evropske komisije na temo »sodelovalnega gospodarstva«, tik pred napovedjo prihoda v Slovenijo so bili maja letos tudi pri komisarski za promet Violeti Bulc. Prav tako so se predstavniki Uberja sestajali s političnimi odločevalci v Sloveniji, kažejo podatki protikorupcijske komisije (KPK). Ministrstvo za infrastrukturo je KPK prijavilo sedem lobističnih stikov, neuradno jih je bilo še več.

Minister Koprivnikar se je s predstavniki Uberja »na temo priprav na obisk v ZDA« sestal 17. junija letos, toda srečanja ni prijavil KPK. Na ministrstvu za infrastrukturo so srečanje 8. septembra prav tako zamolčali. Tega so se poleg Uberja udeležili predstavniki ljubljanske občine, ki so predstavili »svoje načrte o prevozih na klic«.

In čeprav so se tudi na MOL sestali z Uberjem, kot sami pravijo, sedemkrat, KPK niso prijavili nobenega stika. Srečanja po njihovem niso imela »lobističnega značaja«, čeprav so z Uberjem »dosegli načelno soglasje, da ob primerni zakonodaji« zaženejo projekt UberLjubljana.

Tri mesece po tistem, ko so se predstavniki občine z Uberjem srečali prvič, je župan Zoran Janković oznanil, da bo del sicer javne storitve prevozov na klic šel pod blagovno znamko tega zasebnega podjetja.