V novi vrtec v Tehnološkem parku že septembra

Ljubljana – Julija letos nameravajo v ljubljanski občini odpreti nov sedemoddelčni vrtec v Tehnološkem parku. V prihodnjih dveh letih pa načrtujejo še gradnjo nove enote Kašelj z osmimi oddelki vrtca Pedenjped in prizidek s tremi oddelki v vrtcu Galjevica.

Največja letošnja naložba bo gradnja vrtca v Tehnološkem parku, s površino 1438 kvadratnih metrov, ki bo s sedmimi oddelki izpolnil potrebe po vrtcu na območju Vrhovcev in v novi stanovanjski soseski Zeleni gaj na Brdu. Po prvotnih načrtih bi moral biti zgrajen že konec preteklega leta. Njegova vrednost je 2,71 milijona evrov. Marija Fabčič, vodja mestnega oddelka za predšolsko vzgojo in izobraževanje, pravi, da še ta mesec načrtujejo pridobiti gradbeno dovoljenje, vrtec pa naj bi bil nared julija, tako da bi otroke sprejel v novem šolskem letu. Denar za odkup objekta bo zagotovljen s sprejetjem letošnjega proračuna.

Čez dve leti še Zgornji Kašelj in Galjevica

Letos je predviden tudi začetek gradnje enote Zgornji Kašelj z osmimi oddelki vrtca Pedenjped, končana naj bi bila leta 2017. Po prvotnih načrtih naj bi uredili enajst oddelkov, naložbo pa bi morali izpeljati že marca letos. Na mestni službi za razvojne projekte in investicije pravijo, da je ocena celotne naložbe 3,56 milijona evrov (prej je bila 3,38 milijona). V predlogu proračuna za letos so predvideli sredstva za projektiranje v fazi do gradbenega dovoljenja in pridobitev investicijske dokumentacije v znesku 57 tisoč evrov, preostala sredstva, potrebna za izvedbeno projektno dokumentacijo in izvedbo gradbeno-obrtniških del ter dobavo opreme, pa v prihodnjih dveh letih.

Prav tako letos načrtujejo začetek gradnje prizidka k vrtcu Galjevica, po načrtih bo končana leta 2017. V projektih leta 2013 je bilo sicer predvidenih šest oddelkov, nato so jih zmanjšali na štiri in nazadnje na tri. Ocenjena vrednost za šest oddelkov je 2,68 milijona evrov z davkom. Za izvedbo projekta so v predlogu letošnjega proračuna predvideli 116 tisočakov, preostala sredstva pa v prihodnjih dveh letih. Očitno pa še ni znano, koliko oddelkov bodo gradili, saj na službi za razvojne projekte in investicije pravijo, da bo mestni oddelek za predšolsko vzgojo in izobraževanje na podlagi vpisa otrok v vrtce marca letos presodil, koliko bo potrebnih, nato bodo temu prilagodili tudi dinamiko financiranja.

Čakalni seznam se krajša

Po besedah Marije Fabčič bodo nadaljevali zagotavljanje prostora v ljubljanskih javnih vrtcih za vse otroke s stalnim prebivališčem v Ljubljani. Trenutni centralni čakalni seznam (CČS) je sicer dosti krajši kot prejšnja leta v tem obdobju, ko je bilo na njem tudi 1400 otrok. Na začetku februarja je tako na njem 368 mlajših od treh let. Od teh je samo še 81 takih, katerih starši so prijavljeni v Ljubljani in izpolnjujejo merilo stalnosti bivanja v MOL, to pomeni, da tu živijo najmanj petnajst mesecev, kar bodo ob letošnjem vpisu izpolnjevali starši, ki imajo neprekinjeno stalno prebivališče v ljubljanski občini od 1. januarja 2014. Med temi 81 otroki je 58 takšnih, ki jih starši želijo vključiti v prav določen vrtec in zato še niso dobili prostega mesta, preostalih 23 pa ne izpolnjuje starostnega pogoja za vpis, saj so se rodili leta 2014. »Vsekakor je pomembno, da na CČS ni nobenega malčka iz Ljubljane, katerega starši izpolnjujejo merilo stalnosti bivanja in so se odločili za izbiro kateregakoli vrtca,« dodaja Fabčičeva. Na seznamu je tudi samo še devet otrok, starejših od treh let. Od teh dva izpolnjujeta merilo prebivališča in stalnosti bivanja v MOL, vendar so starši zavrnili prosto mesto v enem od izbranih vrtcev.

Bolj homogene skupine

Zanimalo nas je, čemu pripisuje skrajšanje čakalnega seznama, morda pogoju pri vpisu, da imajo prednost otroci iz MOL pred tistimi iz drugih občin, ali pa se v vrtce vpisuje manj otrok, ker nanje večkrat pazijo brezposelni starši ali babice in dedki? Fabčičeva pravi, da so ob krajšem CČS v vrtce sprejeli nekaj otrok več kot v preteklem letu (lani 3209, predlanskim pa 3206). V Ljubljani je tako še vedno ena najvišjih stopenj vključenosti otrok v vrtce, kar 88-odstotna, povprečje v državi je 77 odstotkov. Nekaj otrok pa verjetno zaradi zdravstvenih razlogov ostane v domačem varstvu, pravi Fabčičeva. Dodaja še, da so od leta 2006 za zmanjšanje čakalne vrste na novo odprli skupaj 87 oddelkov v javnih vrtcih. Septembra lani je začel veljati tudi nov pravilnik o normativih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje, ki določa strukturo oblikovanja skupin po starosti glede na šolsko leto in ne več na koledarsko leto. To pa pomeni, da vrtci lahko oblikujejo bolj homogene skupine, v katere je mogoče vključiti več otrok.

Meni, da ni zanemarljivo dejstvo močna rast števila zasebnih vrtcev. Trenutno jih je v Ljubljani kar 23 vpisanih v razvid izvajalcev javno veljavnih programov na področju vzgoje in izobraževanja, ki ga vodi ministrstvo za izobraževanje in šport; ti po zakonu o vrtcih izpolnjujejo pogoje za sredstva iz občinskega proračuna in jim jih mestna občina zagotavlja – trenutno za več kot petsto otrok.