Tiskane izdaje
Ljubljana – Da je pitna voda v glavnem mestu kakovostna, slišimo večkrat. A v nedavno izdani publikaciji Zdravstveni profil mestne občine Ljubljana so avtorji opozorili, da delež neskladnih vzorcev pri nadzoru pitne vode v glavnem mestu zadnja leta narašča. V javnem podjetju Vodovod-Kanalizacija pravijo, da je največ vzrokov za neskladnost pitne vode povezanih s prenizko dinamiko porabe pitne vode.
Deleži mikrobiološko neskladnih vzorcev v centralnem vodovodnem sistemu (ta obsega vodarne Kleče, Brest, Šentvid, Jarški prod in Hrastje) so bili do leta 2012 več let pod dvema odstotkoma, v zadnjem obdobju pa se je število odkritih mikrobiološko neskladnih vzorcev podvojilo. Podoben trend je zaznati med podatki o nadzoru na vseh vodovodnih sistemih v upravljanju Vo-Ke (ti poleg centralnega zajemajo še lokalne vodovodne sisteme, ki sicer oskrbujejo petdesetkrat manj ljudi kot centralni). Poleg glavnega mesta sistem v upravljanju Vo-Ke z vodo oskrbuje še del sosednjih občin Brezovica, Dol pri Ljubljani in Škofljica, v manjši meri pa tudi nekatere prebivalce Grosuplja in Dobrove - Polhovega Gradca.
Kot kažejo podatki letnih poročil Vo-Ke, so deleži neskladnih vzorcev državnega monitoringa praviloma višji od notranjega nadzora, ki ga izvaja javno podjetje. A kot ugotavljajo v publikaciji Zdravstveni profil MOL, je ta delež še vedno dosti nižji, kot velja za celotno državo (leta 2014 je bil 10,7 odstotka). Kljub temu opozarjajo, da je delež mikrobiološko neskladnih vzorcev po podatkih za leto 2014 že tretje leto zapored naraščal. Lani se je trend rasti ustavil oziroma obrnil, toda število odkritih neskladnih vzorcev je bilo še vedno precej višje kot pred leti (glej grafiko). V vseh letnih poročilih Vo-Ka sicer ugotavlja, da je po rezultatih nadzora oskrba s pitno vodo na oskrbovalnih območjih, ki jih upravlja javno podjetje, ustrezna in varna.
Infografika: Delo
Predimenzionirani vodovodni sistemi
Na Vo-Ki so pojasnili, da so vzroki za neskladnost pitne vode različni, največji delež pa pripisujejo »prenizki dinamiki porabe pitne vode, saj so nekateri vodovodni sistemi predimenzionirani«. Dodajajo, da ob vsaki ugotovljeni neskladnosti izvedejo vse potrebne ukrepe, da bi preprečili zdravstveno neustreznost pitne vode in čim prej odpravili neskladnost: »Na podlagi dostopnih informacij o obratovanju vodovodnega sistema in informacij upravnikov večstanovanjskih objektov, če gre za neskladnost v tovrstnem objektu, se preveri stanje na javnem in internem vodovodnem omrežju, eventualne nedavne posege, ki bi lahko vplivali na stanje pitne vode, material in starost javnega in internega sistema, pretok oziroma morebitno nizko pretočnost sistema, vgradnjo naprav za pripravo vode na interni vodovodni napeljavi ... Po prejemu informacij se sprejme odločitev o ukrepih. Če ukrepi niso potrebni, se izvede izključno ponovitev nadzora, in v večini ponovitev rezultati izkazujejo skladnost, zato dodatni ukrepi niso potrebni.«
Vroča poletja in varčevanje
Tako tudi v zvezi z varno pitno vodo po počitnicah uporabnikom svetujejo, naj ima skrb za zdravje prednost pred varčevanjem z vodo. Kot navajajo, je voda živilo in pokvarljivo blago. »Če živilo dalj časa neuporabljeno stoji v shrambi ali hladilniku, ga zavržemo. Tudi voda v hišnem omrežju ni v sterilnem okolju, zato njena uporaba, če se v njem zadržuje dalj časa, ni priporočljiva. Po daljši odsotnosti je tako treba interno vodno napeljavo dobro sprati,« svetujejo na Vo-Ki. Prav tako krajše spiranje svetujejo pred prvo jutranjo uporabo ali če čez dan dalj časa ne uporabljate vode. Poleti je namreč temperatura vode v hišnem omrežju za nekaj stopinj višja kot v drugih letnih časih, zato priporočajo spiranje toliko časa, da se temperatura ustali. Čeprav je takšno ravnanje v nasprotju z varčevanjem z vodo, naj ima prednost skrb za zdravje, pravijo v javnem podjetju in svetujejo, da lahko uporabniki vodo, s katero spirajo napeljavo, uporabijo za druge, neprehrambene namene.
Slovenija sodi med evropske države z večjimi vodnimi izgubami. Foto: Bojan Rajšek
Več kot četrtina vode gre še vedno v nič
Poleg informiranja in ozaveščanja uporabnikov na Vo-Ki med svojimi dejavnostmi za zagotavljanje varne oskrbe s pitno vodo naštevajo še odgovorno ravnanje z vodovodnimi objekti, napravami in omrežjem, investicijska vlaganja v sistem, skrb za ustrezno kakovost vodnih virov in izobraževanje zaposlenih.
Da je vodovodni sistem marsikje star in dotrajan (ponekod v središču mesta šteje že krepko čez sto let), je znano, zato so tudi vodne izgube še vedno precejšnje. Lani se je v sistemih v upravljanju Vo-Ke delež izgubljene vode (pri vodnih izgubah gre za razliko med vtokom vode v vodovodni sistem in ugotovljeno porabo vode) sicer prvič spustil pod 30 odstotkov – na 28,7 odstotka (predlanskim je bil 31,6 odstotka, še leto prej pa 32,4 odstotka). To glavno mesto z okolico še vedno uvršča nekoliko nad slovensko povprečje, kar zadeva vodne izgube (te so po zadnjih podatkih statističnega urada leta 2014 znašale 28 odstotkov). Slovenija sicer po podatkih ministrstva za okolje in prostor sodi med evropske države z večjimi vodnimi izgubami. V Nemčiji in na Nizozemskem je na primer teh manj kot pet odstotkov.
Dejanske vodne izgube – kjer se upoštevata tudi neugotovljena poraba (neregistriran odvzem vode iz javnega omrežja in neevidentirani vodovodni priključki) ter nenatančnost meritev vodomerov – pa so lani v omrežju Vo-Ke dosegle 26,8 odstotka. Znižanje deleža v javnem podjetju pripisujejo učinkovitemu iskanju in odkrivanju napak ter hitrim odpravam ugotovljenega puščanja vodovodnega omrežja.
