Varno in zdravo v šolo s pešbusom in bicivlakom

Pilotni projekt je končan, od posameznih šol, staršev in občin pa je odvisno, ali se bo zdravo prihajanje šolarjev v šolo nadaljevalo tudi v prihodnje.

Objavljeno
13. maj 2016 17.34
Andreja Žibret
Andreja Žibret
Ljubljana – Pilotna projekta Pešbus in Bicivlak, ki sta aprila in maja v okviru projekta Zdrav šolar potekala na treh slovenskih šolah, sta se včeraj končala na OŠ Koseze. Od posameznih šol, staršev in občin pa je odvisno, ali se bo zdravo prihajanje šolarjev v šolo nadaljevalo tudi v prihodnje.

Pilotna projekta, ki sta potekala v prvi polovici aprila na podružnični šoli Ledine novogoriške OŠ Milojke Štrukelj, v drugi polovici aprila na OŠ Majde Vrhovnik v Ljubljani in v prvi polovici maja na ljubljanski OŠ Koseze, sta navdušila udeležene šolarje in njihove starše. Organizatorji si želijo, da bi se ta praksa razširila na čim več šol in se uveljavila kot redna aktivnost.

Kot avtobus in vlak

Sodelujoči učenci so se s pešbusom vsak dan, v organiziranih skupinah pod vodstvom starejših, po začrtanih poteh in stalnemu urniku, tako kot vozita avtobus in vlak, od doma odpravili peš, bicivlaku pa so se pridružili s kolesom. V Novi Gorici je sodelovalo 13 učencev, večinoma tretješolcev, na šolo Majde Vrhovnik je prihajalo 18 prvošolcev in drugošolcev na pešbus in 19 na bicivlak, na koseški šoli pa je bilo 18 učencev petega in šestega razreda na pešbusu in 13 na bicivlaku, je povedal vodja projekta Tadej Žaucer z Inštituta za politike prostora (Ipop), ki je projekt izvedel s pomočjo društev, staršev in prostovoljcev. V prvih dveh šolah so na primer kot prostovoljci sodelovali člani društva Šola zdravja, ki so jutranjo telovadbo prilagodili spremstvu šolarjev.

Takšno aktivno prihajanje otrok v šolo rešuje prometne zagate, saj staršem otrok zjutraj ni treba voziti v šolo, poleg tega pa spodbuja otroke h gibanju; Svetovna zdravstvena organizacija priporoča, naj bodo telesno aktivni vsaj eno uro na dan. Starši ugotavljajo, da otroci z mislijo, da ne bodo zamudili pešbusa ali bicivlaka, zjutraj lažje vstanejo, zato ni težav z zamujanjem. Zaradi jutranje približno petnajstminutne hoje ali kolesarjenja pa pridejo v šolo tudi bolj sproščeni. Kot pravijo organizatorji, je projekt načrtovan tako, da skrbi za več dejavnikov hkrati: veliko je narejeno za zdravje otrok, spodbuja samostojnost šolarjev in razbremenjuje okolje.

Naslednji korak: razširitev po Sloveniji

Projekta sta sicer v tujini že uveljavljena v nekaterih anglosaških državah, Italiji, v Ipopu pa so se zgledovali po Švici, kjer so stvari že utečene, oblikovan je protokol in projekt tam uspešno teče na več šolah, je povedal Žaucer. To prakso si želijo prenesti v naše okolje, z oblikovanimi orodji lahko pomagajo postaviti platformo na katerikoli šoli, da lahko to v naslednjih letih izvaja sama. Na začetku prihodnjega šolskega leta pa bi lahko šole tudi s pomočjo občin ta projekt začele izvajati v okviru varne poti v šolo. Na OŠ Majde Vrhovnik se starši o tem že dogovarjajo.

Projekt Zdrav šolar sicer sofinancira ministrstvo za zdravje. Vodja direktorata za javno zdravje Mojca Gobec je poudarila, da so ga prepoznali kot enega zelo inovativnih, ki v praksi kažejo, kako je mogoče spodbujati več gibanja pri vseh generacijah. Ob koncu pilotnega projekta si ministrstvo obeta poročilo, naslednji izziv pa bo, kako to dobro prakso čim bolj razširiti v slovenska okolja. Za to bodo potrebovali podporo vseh občin, šol in lokalnih oblasti ter vseh, ki delajo v zdravstvu in si prizadevajo za bolj zdrav življenjski slog.