Varuhi bralnega parka so nanj pozabili

Fužinski labirint umetnosti štiri leta po odprtju več kot le zanemarjen.

Objavljeno
13. januar 2015 17.13
Janez Petkovšek, Ljubljana
Janez Petkovšek, Ljubljana
Ljubljana – Labirint umetnosti, bralni park ob Chengdujski na Fužinah, ki ga tvori skoraj tristo dreves, kanadskih čug, posajenih v polžasto zavitih krogih, prav nič ne spominja več na tistega ob odprtju leta 2010. Pa ne le zaradi višjih dreves, temveč predvsem zaradi slabega vzdrževanja.

Bralni park dokazuje, da ni dovolj zamisel za neki projekt, pomembno je tudi, kam ga umestiš in komu je namenjen. Čeprav sam po sebi ni napačen, pa ne njegov snovalec, to je zavod Exodos, ne mestna občina kot pokroviteljica niso dosegla namena. Park, ki je nastal v okviru programa Ljubljana – svetovna prestolnica knjige kot prvi parkovni labirint, namenjen hoji, razmišljanju in branju, ni zaživel.

Da nekaj ni v redu, lahko sklepamo že iz odgovora, ki ga je na spletni strani za pobude meščanov v zvezi z vzdrževanjem parka pripravil mestni oddelek za gospodarske dejavnosti in promet. Ta se je namreč zelo skopo odzval na vprašanje Ljubljančana, ki ga je zanimalo, kdo naj bi skrbel za čistočo in vzdrževanje labirinta umetnosti ob Chengdujski cesti. Odgovorili so, da park vzdržuje občina in da skladno z letnim načrtom smeti pobirajo enkrat na teden.

Niso pa komentirali navedb, da so klopi in smetnjaki v parku potrebni barvanja in da je v njem polno smeti. Temu lahko dodamo še, da je pot, ki vodi do središča labirinta, precej zaraščena, talne napise s kratkimi mislimi o umetnosti, hoji, knjigi in življenju na tlakovani poti pa marsikje prerašča trava.

Bralni otok brez knjig

Srečanje z grafitarji in vandali je doživela tudi informativna tabla, na kateri piše, čemu in komu je namenjen labirint umetnosti. Na bralnem otoku knjig, ki jih lahko vzameš in bereš, nato pa takoj ali kasneje vrneš, je bila ob našem obisku le ena. Ali jih je večina »trajno« sposojenih, ne vemo. Rednejši obiskovalci povedo, da so si park prisvojili za zabavo s popivanjem in kajenjem marihuane, temveč druženja v zavetju zdaj že kar visokih dreves.

Slabo vzdrževanje

Da je labirint slabo vzdrževan, je videti skoraj na vsakem koraku. Nekaj dreves v njem manjka, nekatera se sušijo, v precej slabem stanju so tudi lesene klopi. Vzdrževalcem po vsem sodeč ni mar, kaj se dogaja z železnimi talnimi tablicami, na katerih so večinoma imena tistih, ki so plačali po 150 evrov, da so postali varuhi posameznih dreves. Nekatere je rja že tako načela, da bi jih bilo nujno zamenjati, denimo tisto, posvečeno spominu na umrlega glasbenika Tošeja Proeskega. Podobno je s tablo, na kateri piše »Častni varuh labirinta Zoran Janković, župan Ljubljane«. Skozi izrezane črke silita trava in plevel.

Park bi po štirih letih potreboval pravega, ne zgolj častnega varuha. Predvsem pa dobrega in rednega vzdrževalca, ki bi bralni otok zalagal s knjigami in med drugim čistil tudi za tistimi lastniki psov, ki ne pobirajo pasjih iztrebkov.

Kaj bi na tako varovanje parka rekel oče projekta, bolgarski umetnik Venelin Shurelov, si lahko samo mislimo. Kot kaže, je bilo pomembno le, da so se pokrovitelji in več kot 210 varuhov (od župana Jankovića, podžupana Janeza Koželja, takratnega ministra za zdravje Dorjana Marušiča, ministrice za kulturo Majde Širce do glavnega varuha – Tobačne Ljubljana, podjetij in navadnih Ljubljančanov) medijsko pohvalili in poskrbeli za javno pozornost ob odprtju, kasneje pa so na park pozabili.

Po štirih letih od postavitve labirinta umetnosti bi torej pričakovali, da se bodo lotili temeljite prenove, saj pobiranje smeti in občasna košnja trave ne zadoščata. Trenutno park ni ravno v ponos mestu in njegovim varuhom (37 dreves ga menda še nima). Treba je nadomestiti manjkajoča drevesa – gre za vrsto borovca – populiti plevel. In pripeljati nove knjige, saj je knjižnica povsem izpraznjena, varuha knjig pa od nikoder.