Visok jubilej osnovne šole Sostro

Pouk v Sostrem so začeli leta 1869, v današnjo stavbo, ki je ena najstarejših šolskih zgradb v Ljubljani, so se preselili septembra 1914.

Objavljeno
10. junij 2014 19.54
Osnivna Šola Sostro 10.junija 2014
Andreja Žibret, Ljubljana
Andreja Žibret, Ljubljana
Ljubljana – Matična osnovna šola Sostro, v kateri je letos 564 učencev, na njej pa uči 58 učiteljev, praznuje sto let. Častitljivo obletnico bodo proslavili danes ob 17. uri v telovadnici. Šolska zgradba pa je ena najstarejših v Ljubljani, saj že stoletje služi svojemu namenu.

Dobrih 60 let je bila to edina šolska zgradba, leta 1976 je bil dograjen prizidek s telovadnico, razlaga ravnateljica Mojca Pajnič Kirn, ki šolo vodi že 17 let: »Ker je bilo učencev vse več, je pouk potekal v dveh izmenah. Šele septembra 2003, ko smo s ponovno dograditvijo prizidka pridobili sedem velikih in dve manjši učilnici, računalniško učilnico, knjižnico, veliko in malo telovadnico ter prostorno avlo, smo odpravili dvoizmenski pouk.«

Ta zadnja prenova šole se je začela poleti 2002 in je trajala tri leta. Najprej je bil dograjen omenjeni prizidek, nato je bil eno leto v adaptaciji prizidek iz leta 1976. Preurejena je bila tudi šolska kuhinja z novo jedilnico. Naslednje leto so prenovili še najstarejšo zgradbo, v kateri so učilnice 1. in 2. razreda ter upravni prostori. »Tako smo v šolskem letu 2006/2007 končno začeli pouk v povsem obnovljeni šoli,« razlaga ravnateljica.

Zgodovina šolstva v Sostrem ima letos že 145 let. Z državnim šolskim zakonom je bila leta 1869 uvedena liberalna šolska zakonodaja, ki je določala, da je treba šole ustanavljati povsod, kjer je na območju ene ure hoda po petletnem povprečju več kot 40 otrok. Poleg cerkve so tega leta zgradili šolo enorazrednico. Pouk se je začel istega leta, podrobnejši zapisi o poteku pouka pa so v šolski kroniki iz leta 1881. Pozneje je bil pouk tudi v zasebni hiši. Ker je bilo vse več šoloobveznih otrok, je bila vse večja potreba po novi šoli. Leta 1913 so začeli graditi »novo« šolsko zgradbo, pouk v njej pa se je začel 9. septembra 1914.

Ravnateljica pravi, da je najstarejša zgradba prenovljena samo v notranjosti: »Ker je spomeniško varovana, je zunanjost ohranila povsem prvotno podobo in tudi simbolično smo postavili kamniti vodnjak pred zgradbo, ki je danes samo za okras. Ohranjena in obnovljena je tudi kovana ograja pred zgradbo, na novo pa je opremljeno otroško igrišče. V notranjosti je ohranjeno prvotno kamnito stopnišče iz pritličja v prvo nadstropje.« Na šoli so ostali tudi napisi, ki imajo tudi zdaj velik pomen. Na eni strani šole je napis Vzorna mladina proslava domovine , na drugi strani pa Z učenjem, znanstvom in vedo v prid narodu .

Kljub dograditvi je šola polna do zadnjega kotička. Pred letom dni so pregradili zbornico in del preuredili v učilnico. Z novim šolskim letom pa bodo tudi preostali del zbornice uredili v učilnico, ker se število učencev povečuje. »Učitelji imajo kabinete ob učilnicah, v zbornici pa se tudi zdaj niso zadrževali, ker se zavedajo, da je njihovo mesto med učenci. Popoldanske konference pa imamo v jedilnici.«

Želijo več športnih površin

OŠ Sostro ima še štiri podružnične šole, na katerih je 55 učencev, torej jih je skupaj s tistimi na matični šoli 619. Na podružničnih šolah Besnica, Lipoglav in Prežganje je pouk v dvojni kombinaciji, v enem razredu so skupaj učenci 1. in 2. razreda, v drugem pa učenci 3. in 4. razreda; na Jančah pa je pouk v trojni kombinaciji, skupaj so učenci 1., 2. in 4. razreda, v 3. razred pa letos ni bilo vpisa. Na teh šolah uči deset učiteljic, sedem v posameznih oddelkih, tri pa v podaljšanem bivanju. To je organizirano v Besnici (za učence iz Besnice, Janč in Prežganja) in na Lipoglavu.

Mojca Pajnič Kirn pravi, da so v sedemnajstih letih, odkar vodi šolo, poleg širitve in prenove matične šole adaptirali tudi podružnico v Besnici, porušili in na novo zgradili podružnico Lipoglav, dvakrat pa so adaptirali in dozidali šolo Janče. Pravi, da si dodatne širitve matične šole ne bodo želeli, a se takoj ugrizne v jezik: »Veseli pa bi bili, če bi dobili še kakšno športno površino v bližini šole, čeprav je šolsko zemljišče že zdaj v celoti porabljeno, kajti veliko asfaltno igrišče je vedno premajhno za naše igre željne učence.« Skrbi pa jo tudi sprotno vzdrževanje sodobno opremljene šole, saj to lahko zaradi zmanjševanja sredstev postane težava.