Visoki objekti ob Parmovi niso sprejemljivi

Zahteve sosedov: Z OPPN predvideni stolpnici in visoke stolpiče je treba znižati na največ štiri nadstropja

Objavljeno
10. november 2016 17.40
Janez Petkovšek
Janez Petkovšek
Ljubljana – Rešitve, ki jih ponuja podrobni občinski prostorski načrt (OPPN) 173 Parmova, so prometno nevzdržne, 555 stanovanj, večje število poslovnih prostorov in velik vrtec pa daleč presegajo zmogljivost območja zazidave. Zato je nujno najprej za več nadstropij znižati predvidene stolpiče in stolpnici oziroma razredčiti pozidavo, nato pa novelirati prometno študijo iz leta 2008 in jo skupaj z novimi prometnimi rešitvami (ceste, kolesarske steze, parkirišča) dati v ponovno javno obravnavo.

To je bistvo razprav »staroselcev« iz Parmove, Likozarjeve, Livarske, Trstenjakove, Jakšičeve, Smoletove, Ulice Bežigrad, Pleteršnikove, Kurilniške in Dunajske, ki so se množično udeležili sredine javne obravnave dopolnjenega osnutka OPPN 173 Parmova v prostorih ČS Bežigrad. Približno 70 stanovalcev, lastnikov ali najemnikov lokalov s širšega vplivnega območja ob Parmovi je le stežka dočakalo konec uvodne predstavitve načrtovane pozidave, saj so imeli nanjo toliko pripomb, da so se bali, da sploh ne bodo dobili priložnosti, da jih javno razložijo.

Načrt ureditve

Predstavitvi Mojce Šabec Kalan, ki je pripravila OPPN po naročilu Energoplana in ministrstva za javno upravo, so navzoči pozorno prisluhnili le, ko je povedala, da sta na južnem delu zazidalnega območja predvideni tudi stolpnici, ki sta lahko visoki do 52,5 metra in da bo tam v podzemni garaži prostora za 601 avto (za 330 stanovanj), da bodo objekti v osrednjem delu visoki do 31, 5 metra in da bo v podzemlju 266 parkirnih prostorov (za 150 stanovanj) ter da bo na severnem delu območja najvišji objekt smel biti visok le 21 metrov in da bo v kletni garaži še 144 parkirnih prostorov za 75 stanovanj.

Potem ko je Šabec Kalanova omenila, da bosta na celotnem območju le še manjši parkirišči (na jugu za 20 vozil, na severu pa za 5) in da bodo za zmanjševanje hrupa zaradi železniškega in cestnega prometa na južnem delu (vzdolž Kurilniške) zgradili visoke protihrupne ograje, ob Parmovi pa da bodo novi objekti opremljeni s protihrupnimi okni, so okoliški stanovalci dobesedno izbruhnili.

Pripombe sosedov

Načrtovalcem OPPN so najprej očitali, da jih pri pripravi načrtov okoličani ne skrbijo oziroma se ne ozirajo niti na njihove pripombe in predloge, kaj šele, da bi jih vključili že pri njihovem nastajanju. Tako se, denimo, niso spraševali, kako bo potekal promet ob konicah v Livarski in Pleteršnikovi ulici ter Ulici Bežigrad. Te so namreč edine, ki s Parmove in več drugih enosmernih ulic vodijo na Drenikovo, Linhartovo in Dunajsko cesto. Če bi upoštevali, da so vsako jutro in popoldne že zdaj zatrpane, potem zagotovo ne bi vsega dodatnega prometa iz predvidenih novih stolpnic in blokov načrtovali po obstoječih in kozmetično prenovljenih cestah, temveč bi v njej predvideli tudi preboj Parmove na Tivolsko oziroma nov podaljšek Livarske mimo nastajajočega Islamskega verskega centra čez progo proti Ruski ulici v Spodnji Šiški. Ali pa vsaj pred kakršnokoli gradnjo najprej zgradili Parmovi vzporedno Zahodno cesto (od Kurilniške do Drenikove).

Oklestiti pozidavo

Ker pa predstavljena prometna ureditev na predvideva niti temeljite rekonstrukcije Parmove ulice (širša križišča z Livarsko in Ulico Bežigrad, ureditev dodatnih zavijalnih pasov, kolesarskih stez, preureditev bočnega parkiranja in pločnikov), so se vsi strinjali, da je treba še pred gradnjo gradnje prvih objektov celovito urediti komunalno in cestno infrastrukturo na vsem zazidalnem območju in ne le na posameznih delčkih (prostorskih enotah).

Staroselci si si bili enotni, da je rešitev tudi zmanjšanje zmogljivosti območja OPPN 173 Parmova. Tako smo slišali, da je treba stolpnice opustiti, saj da bi z njimi popolnoma zaprli prezračevalni koridor oziroma dotok svežega zraka iz smeri Tivolija, prav tako pa zasenčili tako bodoče objekte okoli sebe kot obstoječe nasproti Parmove. Zaradi poslabšanja zraka in manjšega osončenja bi se vsem poslabšala kakovost življenja, zmanjšala pa tudi vrednost premoženja – tako staroselcem kot novim stanovalcem. In predlagali, da bi stolpiče v vseh prostorskih enotah omejili na štiri nadstropja. Nesprejemljivo pa se jim zdi, da bi ob povečanem prometnem hrupu zaradi novih objektov poskrbeli le za njihovo protihrupno zaščito, ne pa tudi za zmanjšanje hrupa v starih objektih ob Parmovi, Livarski ... Še sploh, ker so prepričani, da je MOL za to območje nezakonito zmanjšala stopnjo varstva pred hrupom iz II. v III. stopnjo.

Stanovalka iz bloka na Parmovi 47-49, ki je edini, za katerega na območju OPPN Parmova ni predvideno rušenje, pa se je vprašala, kako lahko načrtujejo v začelju tega bloka trinadstropni vrtec, če ne vedo niti, koliko stanovanj ali poslovnih prostorov bo dejansko zgrajenih in kakšne potrebe po otroškem varstvu sploh bodo. In da ne pozna v Ljubljani nobenega vrtca s prostori v treh nadstropjih.

Piko na i je postavila razpravljavka, ki je dejala, da ne razume, kako lahko načrt predvideva, da bi kolesarji še naprej vozili kar po cesti, čeprav bi bila po dograditvi vseh predvidenih objektov Parmova še prometnejša, kot je zdaj. Da jim ne bi zgradili kolesarske steze in da bi tudi v prihodnje njihovo varnost zagotavljal le znak z omejitvijo hitrosti na 30 kilometrov na uro, pa je zanjo nesprejemljivo. In dodala, da zdajšnja prometna rešitev ne zagotavlja niti varne poti v šolo.