Tiskane izdaje
Ljubljana – Kljub kritikam, da so predlagane reforme »v korist trenutne klike, ki obvladuje ŠOU«, jih je študentski zbor ljubljanske študentske organizacije potrdil. Vodstvo je prepričano, da pomenijo »posodobitev notranjih aktov, finančno stabilnost in večanje demokratičnega konsenza«.
S 36 glasovi za in petimi proti so poslanci študentskega zbora kot najvišjega predstavniškega telesa Študentske organizacije Univerze v Ljubljani v četrtek potrdili predlagane spremembe statuta in nekaterih aktov organizacije. Kot so pojasnili pri študentski organizaciji, sledijo cilju »ohranjati demokratično tradicijo ŠOU v Ljubljani«, in sicer tako, da se pravilnik o finančnem načrtu, spremembe akta o ustanavljanju zavodov, imenovanje in razrešitev direktorja ter izvolitev predsedstva po novem sprejemajo z dvotretjinsko večino.
Študentski zbor je direktorju Andreju Klasincu hkrati podelil »del operativnih pristojnosti« pri sklepanju nekaterih pogodb, ko gre, denimo, za subvencionirano študentsko prehrano. Vodstvo ŠOU razlaga, da so tako »opredelili odgovornosti, ki do sprejetja navedenih aktov niso bile jasno opredeljene«. Študentski zbor pa da je kljub temu še naprej »tako vsebinski kot strateški odločevalec ter pomembna varovalka« pri nadzoru direktorjevega dela, ki tudi sprejema finančni načrt.
V društvu Iskra, ki ima v študentskem zboru štiri poslance, pa opozarjajo, da te reforme pomenijo prenos »dobršnega dela pooblastil z demokratično izvoljenih poslancev na direktorja ŠOU«, s čimer se zmanjšuje preglednost v organizaciji, ki je sicer že leta tarča kritik o domnevno nenamenski in celo koruptivni porabi denarja. Opozarjajo tudi na vse manjše financiranje projektov na ravni fakultet in zavodov, kot je Radio Študent, medtem pa se bo glavnina denarja stekla v študentski kampus, »mesto duhov, namenjeno predvsem zaposlovanju odsluženih študentskih funkcionarjev in profitnim dejavnostim partnerjev ŠOU«.
