Tiskane izdaje
Ljubljana – Slovenska akrobatska skupina Dunking Devils je z novim videom, v katerem izvaja vragolije v šolskih telovadnicah, prevzela ambasadorstvo nad projektom HUDOdobra TELOvadnica, ki daje osnovnim in srednjim šolam možnost, da pridobijo 55.000 evrov za prenovo telovadnice.
Povprečna šolska telovadnica v Sloveniji je stara 33 let, opozarja prof. dr. Gregor Jurak s Fakultete za šport v Ljubljani. Najstarejše osnovnošolske športne dvorane so v Kranju in Ljubljani, s povprečno starostjo okoli 35 let, več kot deset let mlajše pa so v Murski Soboti, na Ptuju in v Novem mestu. Pri gradnji telovadnic je treba upoštevati, da jih bodo popoldne uporabljali tudi zunanji uporabniki, športna društva, samoorganizirane rekreativne skupine, zasebniki, čedalje več je tudi starejših s potrebami in željami po gibalni in športni dejavnosti. Prav velika mestna središča, kjer je veliko prebivalcev, pa so na področju športnih dvoran najbolj podhranjena, ugotavlja dr. Jurak. V Analizi šolskega športnega prostora s smernicami za nadaljnje investicije iz leta 2012 so ugotovili, da imajo decentralizirana okolja boljše pogoje za šport.
Najslabše v Mariboru in Ljubljani
Tako ima denimo osnovna šola v Murski Soboti z najboljšimi pogoji 3 kvadratne metre šolske telovadnice na učenca, najslabši pogoji pa so v Mariboru z 1,19 kvadratnega metra in v Ljubljani z 1,37 kvadratnega metra; povprečje v mestnih občinah, kjer je dobra tretjina vseh vadbenih površin v šolskih športnih dvoranah (36 odstotkov), je 1,5 kvadratnega metra na osnovnošolca in samo 0,85 kvadratnih metrov na srednješolca. Slovensko povprečje po regijah pa je 1,81 kvadratnega metra na osnovnošolca in pol manj (0,93) na srednješolca. Razlike med regijami so zelo velike, najboljši prostorski pogoji za športno vzgojo so na Spodnjeposavskem in Pomurskem, najslabši pa v Osrednjeslovenski in Obalno-kraški regiji ter Jugovzhodni Sloveniji, kjer je število učencev na obseg vadbenega prostora skoraj dvakrat večje.
V Sloveniji je skupaj 995 šolskih športnih dvoran, dve petini (400) jih je v mestnih občinah. Raziskovalci ugotavljajo, da bi glede na gosto poseljenost v mestnih občinah lahko pričakovali več večjih športnih dvoran v primerjavi s slovenskim povprečjem, vendar pa je obratno – v teh občinah je več malih telovadnic in posebnih športnih dvoran, na primer za ples, fitnes, gimnastiko, namizni tenis, borilne športe itd., ki jih je tudi sicer največ v srednjih šolah. V Sloveniji je največ večnamenskih športnih dvoran z eno vadbeno enoto (42,6 odstotka), največ pa jih je prav v najbolj gosto poseljeni Osrednjeslovenski regiji. Velenje, Slovenj Gradec in Murska Sobota imajo skoraj trikrat več pokritih vadbenih površin kot Ljubljana.
Najcenejša oprema je slaba naložba
Kot pravi dr. Jurak, mora biti telovadnica ustrezne velikosti glede na število učencev in drugih uporabnikov. Glede na razmere je treba pri vadbi omejiti hitrost gibanja, da ne pride do poškodb. V celoten prostor, ne samo po obodu, pa je treba namestiti naprave, ki omogočajo raznolik uporabo prostora in tako bolj učinkovito vadbo. Oprema mora biti kakovostna, kar običajno pomeni ne najcenejša; to je še posebej pomembno pri vgradnji športnih podov. Z energetskega vidika so najracionalnejše t. i. troprekatnice, to so največje dvorane s tremi vadbenimi prostori in dvema predelnima stenama, ki so še posebej zaželjene v mestnih središčih, kjer je veliko ljudi, prav tu pa jih je glede na število prebivalcev premalo. Cena prenove telovadnice je odvisna od njene velikosti in posega, pri prenovi manjših je dovolj že 50.000 evrov, za večje pa je potrebno od 100.000 do 250.000 evrov.
Na ministrstvu bodo pripravili posodobljene standarde
Projekt HUDOdobra TELOvadnica izvajata Fakulteta za šport v Ljubljani pod pokroviteljstvom ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Kot je povedala ministrica dr. Maja Makovec Brenčič, s projektom ne želijo opozoriti samo na ustrezno opremljenost šolskih telovadnic, ampak tudi na učinke zdravega življenjskega sloga. V okviru projekta bodo na ministrstvu pripravili posodobljene standarde za opremljenost šolskih telovadnic.
Skupina Dunking Devils v videu spodbuja osnovnošolce in dijake, da skupaj s svojimi mentorji posnamejo izviren video ali kolaž fotografij na temo HUDOdobra TELOvadnica. Kot poudarja idejni vodja skupine Dunking Devils Domen Rozman, gibanje ne pripomore samo k boljšemu zdravju, pri mladih vpliva tudi na boljšo samozavest, izboljša učne navade in poveča samodisciplino: »Naše športno udejstvovanje nam je pomagalo stkati tesna prijateljstva in ustvariti uspešno ekipo, ki danes nastopa po celem svetu. Kot ambasadorji smo pristopili k projektu, ker želimo mlade spodbuditi, da so tudi sami čim bolj fizično dejavni. Pri tem pa jim želimo sporočiti, da so pri gibanju in prikazovanju gibanja na kameri lahko izredno kreativni, kar smo pokazali tudi v našem videoposnetku.«
Zmagovalko bo določila javnost
Video oziroma kolaž, v katerem prikazujejo uporabo športne opreme v njihovi šolski telovadnici na izviren, ustvarjalen in hudomušen način, morajo šole do 26. aprila naložiti na spletno stran www.hudodobra-telovadnica.si. Žirija, ki jo bodo sestavljali predstavniki fakultete, ministrstva, skupine Dunking Devils, podjetja Elan Inventa in Kanala A, ki je medijski pokrovitelj, bo pozorna tudi na pomenskost, tehnično dovršenost in estetiko posnetka. V ožji izbor bo prišlo 10 šol, ki bodo morale prikazati še stanje šolske telovadnice. Še v ožji krog bodo izbrane štiri šole, javnost pa bo določila zmagovalko. Ta bo za nagrado prejela 55.000 evrov za celostno posodobitev šolske telovadnice, ki jo bo izvedlo podjetje Elan Inventa v skladu s strokovnimi priporočili ljubljanske fakultete za šport. Prenova pa bo vzorčni primer nadaljnjim posodobitvam šolskih telovadnic. Ostali udeleženci natečaja pa bodo prejeli opremo za meritve telesnega in gibalnega razvoja otrok in mladine, ki je poznan kot športnovzgojni karton oz. SLOfit in letos praznuje 30 let izvajanja na vseh slovenskih šolah.
