Z izrednimi ukrepi proti slabemu zraku

Ljubljana – Glede na osnutek novega odloka o kakovosti zraka bi v prihodnjih letih tudi pri nas lahko doživeli scenarije, ki so se zaradi pretirane onesnaženosti ozračja letošnjo zimo vrstili v nekaterih evropskih mestih, kjer so na različne načine omejevali promet.

Decembra in januarja so bila v več slovenskih mestih, tudi v Ljubljani, zaradi neugodnih vremenskih razmer daljša obdobja čezmerne onesnaženosti zraka z delci PM10. Na merilnem mestu v središču Ljubljane je bilo decembra kar 28 preseganj dnevnih mejnih vrednosti, januarja pa dvajset. Ker so februarja prav tako našteli precej dni s preveliko koncentracijo (12), je bilo po podatkih na strani okolje.info na tem merilnem mestu že na začetku aprila doseženih 35 dnevnih preseganj, kar je tudi največje dovoljeno letno število dnevnih preseganj.

Agencija za okolje (Arso) je pozimi večkrat izdala opozorilo prebivalcem, poleg tega se je nekaj občanov obrnilo na ljubljansko občino s predlogi, naj po vzoru Pariza, Madrida in nekaterih drugih evropskih mest omeji promet ali uvede začasno brezplačno uporabo javnega prometa. Iz odgovorov občine je bilo mogoče sklepati, da niso naklonjeni tovrstnim kratkoročnim ukrepom (v drugih evropskih mestih so na primer uvajali promet po pravilu par-nepar, prepovedali promet do okolja manj prijaznim vozilom, omejili tovorni promet ali celo omejili delovanje tovarn).

Pooblastila občinam

A v prihodnje bi vendarle tudi mesta v Sloveniji lahko posegala po takšnih ad hoc ukrepih. Ministrstvo za okolje in prostor je namreč v osnutku odloka o načrtu za kakovost zraka na območju mestne občine Ljubljana (podobno kot v že objavljenih osnutkih odlokov za druga območja, ki imajo težave s trdimi delci – Zasavje, Maribor, Novo mesto, Mursko Soboto in Kranj) predvidelo uzakonitev tudi te možnosti. V prilogi osnutka odloka, ki je za MOL v javni obravnavi do 20. aprila, so pri kratkoročnih ukrepih zapisali, da ministrstvo pripravi pravne podlage za učinkovitejše izvajanje kratkoročnih ukrepov »z namenom, da se podelijo pooblastila občini, ki ji omogočajo, da v času preseganj mejnih vrednosti lahko omeji promet, način ogrevanja gospodinjstev in sprejme še druge kratkoročne ukrepe (na primer prepove ognjemete na območju celotne občine)«.

Problematična mala kurišča

Na MOL sicer poudarjajo pomen dolgoročnih ukrepov. Osnutek odloka zajema več kot 40 dolgoročnih ukrepov, ki večinoma pomenijo nadaljevanje ukrepov, zastavljenih že v starem odloku. Ker imajo emisije delcev zaradi ogrevanja stavb precejšen delež v emisijah Ljubljane, so glavni ukrepi usmerjeni v učinkovito rabo energije in obnovljive vire, pri čemer je temeljni cilj zmanjšanje porabe toplotne energije za ogrevanje stavb. »Dolgoročno jih je treba zmanjševati predvsem z izboljševanjem toplotnega ovoja stavb, srednjeročno s spremembo načina ogrevanja, kratkoročno pa je mogoče največje učinke doseči s pravilnejšo uporabo malih kurilnih naprav,« pišejo na ministrstvu. Med ukrepi je tudi energetska obnova javnih stavb. Obnoviti bi bilo treba več kot sto objektov, pomemben korak na tem področju je MOL storila ta teden, ko je sklenila javno-zasebno partnerstvo za celovito ali delno prenovo 49 mestnih objektov.

Ker so problematična predvsem mala kurišča, je ministrstvo v osnutku odloka predvidelo tudi spodbude Eko sklada pri zamenjavi kurilnih naprav za sodobnejše in varčnejše, pri čemer bo še vedno veljalo, da do subvencije ne bodo upravičeni tisti, ki imajo možnost priključka na sistem daljinskega ogrevanja. Temu namreč na občini in ministrstvu dajejo prednost pred drugimi načini ogrevanja.

Precejšen poudarek na tem področju namenjajo svetovanju in informiranju občanov: »Glede na sedanje stanje je s pravilno uporabo naprav in uporabo zračno suhe biomase tehnično mogoče zmanjšati izpuste delcev iz malih kurilnih naprav v povprečju za 50 odstotkov, porabo goriva pa za 15 odstotkov,« navajajo. Za izobraževanje načrtujejo tudi oblikovanje mobilnega demonstracijskega centra za kurjenje v malih kurilnih napravah, prav tako je predviden poostren nadzor nad kurjenjem odpadkov v teh napravah.

Počasneje na obvoznici?

Več promocijskih akcij je predvidenih pri spodbujanju trajnostne mobilnosti. Emisij delcev iz prometa je namreč približno četrtino skupnih emisij v Ljubljani. »Vplivajo na celotno obremenitev mestnega okolja, zato brez njihovega bistvenega zmanjšanja ne bo mogoče zagotoviti skladnosti z mejnimi vrednostmi, zlasti ne na prometnih merilnih mestih,« pravijo na ministrstvu. Med zanimivejšimi in bolj konkretnimi ukrepi najdemo omejitev hitrosti na avtocesti in hitrih cestah na območjih s slabo kakovostjo zraka vsako leto med 1. novembrom in 31. marcem. Kot navajajo, so emisije iz delcev pri hitrosti 110 km/h za četrtino manjše kot pri 130 km/h, pri zmanjšanju s 130 na 90 km/h pa se zmanjšajo za kar 40 odstotkov.

Na področju obnove vozil javnega potniškega prometa je med drugim predvidena uvedba proge z električnimi vozili do konca leta 2018. Ni pa podrobneje opredeljeno, kako bo LPP, ki sta mu letos zgoreli že dve električni vozili, to zagotovil. Več ukrepov je predvidenih tudi pri spodbujanju elektromobilnosti, med drugim naj bi od investitorjev stanovanjskih stavb zahtevali, da od leta 2018 za vsakih 30 parkirnih prostorov zagotovijo vsaj enega z električnim polnjenjem.

Drugače pri potnih stroških?

Medtem ko so že vrsto let znane pobude, naj se spremeni sistem potnih stroškov, ki jih vrača delodajalec, so med predvidenimi ukrepi tokrat zapisali, naj ministrstva »proučijo še druge možnosti stimuliranja prihoda v službo na trajnostni način, vključno z ugodnejšim vračilom potnih stroškov. Ministrstvo za javno upravo po ugotovitvi novega modela povrnitve potnih stroškov tega takoj uvede v uporabo, ministrstvo za gospodarstvo ga v sodelovanju z gospodarsko zbornico skuša uvesti tudi v gospodarstvo.« Predvideno je še, da bi že do konca leta 2019 na vsaj polovici vlakov ter avtobusov primestnega in medkrajevnega prometa zagotovili možnost prevoza koles.