Zdravstvene storitve morajo biti ljudem blizu

Reorganizacija razburja paciente: podpisniki peticije iz Šiške menijo, da premestitev nekaterih specialističnih ambulant v Center in Vič - Rudnik ni premišljena.

Objavljeno
12. april 2017 20.55
Ljubljanska
Andreja Žibret
Andreja Žibret

Ljubljana − Pacienti Zdravstvenega doma Ljubljana v Šiški so direktorju Rudiju Dolšaku poslali peticijo, v kateri nasprotujejo postopnemu ukinjanju nekaterih specialističnih ambulant, kar vodi do vse slabše dostopnosti zdravstvene oskrbe uporabnikov.

Pod peticijo se jih je podpisalo 343, prvopodpisana Marjan Kovač in Štefan Trop pa sta opozorila, da so nazadnje v ZD Šiška januarja ukinili pulmologa in rentgen, še prej ultrazvok, okulista pa v tem zdravstvenem domu ni že 15 let. Po njunih informacijah imajo aparature za ultrazvok, ni pa radiologa.

Težja dostopnost za starejše

Kot pravita, je premestitev omenjenih specialističnih ambulant v ZD Center na Metelkovi in ZD Vič - Rudnik nepremišljena. » Zdravstvo bi moralo biti blizu ljudem, tudi zato, ker je vse več starejših, ki potrebujejo več teh storitev. Dober primer nepremišljene centralizacije je ljubljanska urgenca, kjer je tudi v nujnih primerih treba čakati od šest do deset ur,« pravi Kovač. Trop pa dodaja: »Včasih smo na izvid pri pulmologu čakali dvajset minut, zdaj pa tri dni, kar je za kronične bolnike hudo. V ambulanti na Metelkovi je velika gneča. Poleg tega na Metelkovo ne morem sam in potrebujem pomoč.«

V peticiji so med drugim opozorili, da je ukinjanje posameznih specialističnih ambulant za tako obsežno območje, kot je nekdanja občina Ljubljana Šiška, skupaj z Medvodami in Vodicami, kjer je skupaj več kot 50.000 prebivalcev, sporno in nesprejemljivo. Razdrobitev storitev na različne lokacije pa za paciente pomeni težjo in dražjo dostopnost. Zahtevajo, da izvajanje zdravstvene dejavnosti vrnejo na prejšnjo raven, s katero bodo občanom omogočene zdravstvene storitve kot v preteklosti.

Po nekaterih informacijah se s takšnim združevanjem specialističnih ambulant niso strinjali tudi nekateri zdravniki, ki so že lani podpisovali peticijo. V zvezi s tem pa je menda povezan tudi odstop prejšnje predstojnice enote zdravstvenega doma v Šiški. Po neuradnih informacijah naj bi v izpraznjenih prostorih pripravljali teren za zasebne ambulante, je povedal Trop.

ZDL: Ne gre za ukinjanje, pač pa za reorganizacijo

Kot je povedala nova predstojnica enote zdravstvenega doma v Šiški Aleksandra Banović Groznik, dr. dent. med., je njeno mnenje enako kot odgovori na vprašanja, ki jih je poslala služba za promocijo in odnose z javnostjo v Zdravstvenem domu Ljubljana. Pravijo, da ne gre za ukinjanje ambulant, ampak za reorganizacijo oziroma prilagajanje. Kot pravijo, bodo zaradi boljše izkoriščenosti opreme, prostorskih kapacitete in kadra svojo dejavnost na vseh področjih, za katera imajo kompetentne zdravnike in ustrezno opremo, še naprej opravljali nemoteno.

Vsi pacienti iz Šiške bodo deležni enake obravnave kot v drugih enotah ZDL: »Rentgenska diagnostika skeleta ter pljuč in srca je za vse naše paciente na podlagi napotnice dostopna v celodnevnem ordinacijskem času v ZD Ljubljana Center in ZD Ljubljana Vič - Rudnik. V obeh enotah deluje tudi specialistična pulmološka ambulanta s sodobnim rentgenskim aparatom in drugo potrebno opremo.«

Povedali so še, da so konec lanskega leta v ZD Ljubljana imeli skupaj 462.774 opredeljenih pacientov, od tega 83.449 v Šiški. Poudarili so še, da ZDL ni bil načrtovan za pol milijona prebivalcev, ampak za približno 280.000, kolikor je prebivalcev Ljubljane; v ZDL pa prihaja zelo veliko pacientov tudi iz ljubljanske okolice, ki jih do zdaj niso zavračali. Na vprašanje, ali bodo prisluhnili podpisnikom peticije, so odgovorili, da so se vedno pripravljeni pogovarjati in prisluhniti konstruktivnim argumentom, v primeru nerešenih vprašanj pa se dogovarjajo s predstavniki četrtnih skupnosti.

Če jim ne bo uspelo, nameravajo pobudo razširiti

Podpisniki peticije so jih sicer prosili, naj jim odgovorijo do sredine maja, sicer si bodo še naprej prizadevali za uveljavitev pacientovih pravic do sprejemljive zdravstvene oskrbe. Če jim ne bo uspelo, nameravajo peticijo in pobudo razširiti, zmanjševanje pacientovih pravic namreč ni v skladu z ustavno pravico do dostopnosti zdravstvenih storitev, še pravijo.