Tiskane izdaje
Ljubljana – Po vrsti požarov je letošnji majski ogenj v starem hotelu propadajočo stavbo, ki iz leta v leto postaja vse večja mestna sramota, še bolj uničil. Strehe, ki bi ga ščitila, ni več, pred vrati pa je zima, ki bo Bellevueju v takem stanju zadala končni udarec.
Tudi ograja okoli Bellevueja, ki bi po obljubah jordanskih lastnikov že dve leti moral biti butični hotel s petimi zvezdicami, je podrta. Bližnji prebivalci menijo, da bi se morala občina bolj dejavno vključiti v reševanje problematike ene največjih mestnih sramot, se povezati z lastniki in od njih zahtevati ustrezne ukrepe.
Krajani so ogorčeni
V Društvu za urbano okolje (DUO), ki deluje pri Odboru za lepšo Staro Šiško, so ogorčeni, ker sami, turisti in številni obiskovalci Hale Tivoli naletijo na neprijazen pogled na ruševino na elitni lokaciji, ki je sramota ne samo za Šiško, temveč za celotno ljubljansko občino.
Škoda je takšnega reprezentančnega objekta, kot ga krajani hranimo v spominu, ugotavlja predsednica društva Nika Katnič. Starejši Šiškarji in tudi drugi Ljubljančani se spominjajo, da je bil to izredno prijeten hotel s čudovito teraso, kjer so si v hudi poletni vročini lahko oddahnili, popili kaj osvežilnega, se posladkali z odlično rezino bellevue. Včasih je tu kuhal sloviti kuharski mojster Ivačič, v njegovih dobrotah je uživalo veliko Ljubljančanov in obiskovalcev.
S kočijo na nedeljsko kosilo
Članica društva Julijana Dolenec, ki že od rojstva stanuje v bližini, se spominja pripovedovanja svojih staršev, da so se med obema svetovnima vojnama Ljubljančani s kočijo vozili na Bellevue na nedeljsko kosilo. V bližnjem paviljonu je igrala glasba in sploh se je veliko dogajalo. Prav tako se spominja, da je v sedemdesetih in osemdesetih v Bellevueju delovala zelo kakovostna hotelska gostinska šola.
Tik pred prenehanjem delovanja so bile gostom na voljo sobe, sicer ne zelo visoke kategorije, ker je bil hotel že precej star, in po ugodnih cenah. Na njihovo presenečenje si je okoli leta 1985 tam sobo izbral glavni lastnik švedske Ikee Ingvar Feodor Kamprad, ki je obiskal Ljubljano in si je želel prenočevati bolj skromno, na lepem mestu, z lepim razgledom. Da je tam včasih deloval nočni klub Lee, pa še danes kaže zdelana tabla na parkirišču nad Halo Tivoli, ki vabi v nočni klub, odprt od 9. do 6. ure.
Po vrnitvi denacionalizacijskim upravičencem in več preprodajah je hotel začel vidno propadati. Menjavali so se lastniki, ki ga niso imeli namena oživiti, temveč samo dobro zaslužiti s preprodajo. Od družine Šterk, ki je hotel dobila vrnjen z denacionalizacijo, ga je kupil Študentski servis Maribor (ŠSM) pod vodstvom Marjana Krajnca za 1,8 milijona evrov in ga nato prodal jordanski družbi Mawared International, po nekaterih navedbah za 7,5 milijona. Za ureditev butičnega hotela je bila leta 2009 ustanovljena nepremičninska družba Mawared Ljubljana, ki se je leta 2013 preimenovala v Bellevue Investicije, njegov predstavnik pa je generalni častni konzul Kraljevine Jordanije v Sloveniji Samir Amarin. Pred dobrim letom so jordanski lastniki napovedali prodajo, vendar se odtlej ni zgodilo nič.
Občina pa nič
Ko so krajani opazovali prehajanje lastništva iz rok v roke, so bili zelo prizadeti, ker MOL ni pokazala nobenega zanimanja, pri prodaji ŠSM se je celo odrekla predkupni pravici, s čimer je elitno lokacijo prepustila komurkoli. Člani društva DUO opozarjajo še na eno težavo, ki je opazna marsikje po državi. Zakon o graditvi objektov namreč določa, da morajo lastniki objekte vzdrževati, če jih ne, občina lastniku to lahko naloži z odlokom, sicer pa lahko to na njegove stroške stori sama. Toda MOL tega ne počne, ker se noče zapletati v morebitne sodne spore z lastniki.
Krajani so na mestno občino podali več pobud, da bi izdelala strategijo, vendar so bili vedno razočarani, ker odgovora sploh niso dobili ali pa je bil zelo medel. Ne glede na slabo zakonodajo, ki ne daje podlage za sankcije in ukrepe, pa pri društvu DUO vendarle menijo, da MOL kot upravljavka prostora ne bi smela igrati tako pasivne vloge, ampak bi morala narediti kaj več in prevzeti iniciativo za reševanje te problematike. S svojimi strokovnimi službami ima namreč le večjo moč in lahko bi se z lastniki dogovorili, kako reševati te »pereče rane v prostoru«.
Kot pravijo na društvu, zaupajo stroki in zavodu za varstvo kulturne dediščine, da bodo našli primerno rešitev. Ker stara stavba propada že desetletja, materiali pa so prepereli, ne vidijo možnosti, da bi jo ohranjali. Želeli pa bi, da bi na tem mestu naredili repliko sedanjega objekta, seveda z možnostjo širitve za potrebe današnjega časa. Želijo si, da bi se dogajanje na tem območju povezalo v sklenjeno celoto, tu so namreč Stara cerkev, dogajanje v tivolski dvorani, poleg nje muzej novejše zgodovine, v bližini je prenovljen pivovarski muzej, prav tako železničarski muzej. Menijo, da bi morala pri tem mestna občina odigrati bolj aktivno vlogo, navsezadnje ima možnost, da predpiše določeno dejavnost za neki prostor.
MOL se otepa odgovornosti
Na občini nam je odgovorilo več mestnih oddelkov: za urejanje prostora, za kulturo in za gospodarske dejavnosti in promet. Pravijo, da je MOL leta 2009 s takratnimi lastniki in zavodom za varstvo kulturne dediščine sodelovala pri pripravi idejnih zasnov za prenovo hotela in prizidka. Pripravila je nov izvedbeni akt (OPPN), pozneje pa merila in pogoje za prenovo in novogradnjo stavbe opredelila v izvedbenem delu občinskega prostorskega načrta in s tem zagotovila možnost hitrejše prenove. Ker pa ni lastnica zemljišč in objektov, ki predstavljajo nekdanji hotel Bellevue, bi po njihovem kakršnokoli ukrepanje pomenilo poseg v tujo lastnino. Pravijo, da bi občina obnovo Bellevueja lahko sofinancirala v okviru programa Ljubljana, moje mesto, če bi se lastniki odločili za rekonstrukcijo in vzpostavitev prvotnega stanja.
Navajajo še, da so stavbe, kakršna je Bellevue, zaradi starosti in nevzdrževanja v takem stanju, da lahko ogrožajo premoženje, zdravje in življenje ljudi, promet, sosednje objekte oziroma okolico. Ukrepanje pa je v pristojnosti gradbene inšpekcije, ki lahko lastnika takšne stavbe kaznuje za prekršek. Lastnikom stavb odgovornejši odnos do vzdrževanja svoje lastnine narekuje tudi obligacijski zakonik, ki določa, da so odgovorni za škodo, če se del stavbe poruši ali odpade.
