Znova večeri za družabne in plešoče generacije

Ples v Festivalni dvorani bo tudi ob sobotah z glasbo v živo, poleg standardnih in latinskoameriških plesov bodo plesali tudi salso, sving in tango.

Objavljeno
24. september 2015 17.19
Vse se začne s pogledom. ki je tiha privolitev za ples. K orenine tanga oz. milonege, argentinske različice plesa, segajo v revnejše četrti dveh velemest v latinski Ameriki: Buenos Airesa v Argentini in Montevidea v Urugvaju. Mednarodni .Festival
Andreja Žibret, Ljubljana
Andreja Žibret, Ljubljana
Ljubljana – Pionirski dom, center za kulturo mladih, začenja letošnjo plesno sezono v Festivalni dvorani. Že danes bo prvi plesni večer z didžejem Romanom in plesnim učiteljem Primožem Mrškom, jutri pa prvič letošnja novost, to so plesni večeri z glasbo v živo.

Nadaljevali bodo z rednimi petkovimi družabnimi plesi Zaplešimo skupaj pod vodstvom plesnega učitelja Primoža Mrška iz plesne šole Studio Ritem in z didžejem Romanom. Poleg današnjega petka so prihodnji mesec ti večeri predvideni še 2., 9. in 23., vsakič ob 20. uri, vstopnina je 6 evrov. Dve uri prej pa vabijo še na preplesavanje standardnih in latinskoameriških plesov, tudi salse in svinga, vodila ga bo Karmen Intihar.

Miha Jazbinšek in Albatrosi

Ob sobotah pa bo novost Ljubljana pleše – revival zlatih šestdesetih z glasbo v živo. Že jutri se bodo na tem večeru srečale tri generacije: plesalci, ki so svoja najlepša leta preživeli prav v Festivalni dvorani, glasbeniki, ki so pred mnogo leti tu igrali, to bodo Miha Jazbinšek in Albatrosi, ter odlični mladi glasbeniki Big banda Grosuplje pod vodstvom Klemna Kotarja. Gost prvega večera bo Blaž Vrbič s programom Franka Sinatre. Kot pravijo organizatorji, so ti večeri namenjeni občinstvu najrazličnejših okusov in starosti. Nadaljevali se bodo 3., 10. in 17. oktobra, vedno ob 21. uri, vstopnina je 12 evrov. Plesno sezono bodo 24. oktobra obogatili še z velikim plesnim večerom tanga La gran milonga Slovenica, ki ga bo spremljala glasbena skupina Piazzolleky, kar nameravajo ponoviti ob vsakem letnem času.

Tako želijo, da bi postal ples ob glasbi v živo del splošne urbane kulture in izraz odličnosti življenja v Ljubljani in okolici, odprt pa bi bil za vse družabne in plešoče generacije. Festivalna dvorana torej nadaljuje tradicijo največjega in najodličnejšega osrednjega družabnega urbanega plesišča. To dvorano, takrat se je imenovala Soča, je v prejšnjem stoletju oživil Adolf Jenko s svojim plesnim centrom, ki je v srcih generacij plesalcev še vedno sinonim za ples in lepo vedenje.

Bonton in dobri odnosi

Najlepša Plečnikova plesna dvorana je bila dolga leta polna plesalcev, ki so plesali ob petkih in sobotah ob glasbi v živo. Adolf Jenko je navdihnil veliko generacij, prav v Festivalni dvorani jih ni učil samo plesati, temveč je skrbel tudi za bonton ter dobre odnose med mladimi, se spominjajo takratni plesalci. Mnogi pari so se tu spoznali in se pozneje tudi poročili. V svoji bogati plesni karieri je Jenko učil okoli 220 tisoč plesalcev ter izučil več kot sto plesnih učiteljev in pedagogov. Po njegovi viziji, da je družabni ples treba organizirati tako, da se ga bo lahko naučil vsak, ne samo izbrana elita v mestnih središčih, ter ga pozneje tudi negoval, je bila leta 1954 ustanovljena Plesna zveza Slovenije.

Po njegovi smrti so nadaljevali s plesnimi večeri v Festivalni dvorani. Večerom z glasbo v živo so dodali take z mehansko glasbo, Pionirski dom pa sodeluje z različnimi plesnimi šolami in društvi. V tej dvorani je vsako leto podelitev častnih priznanj najboljšim plesalcem, zvrsti se tudi veliko valet in maturantskih plesov. V zadnjem obdobju so v njej skrbeli za program plesni učitelji Sašo Krasnov in Sara Zimic, pozneje Peter Fileš in Maja Pucelj, zadnja leta pa Primož Mršek. V spomin na Adolfa Jenka prirejajo tudi tradicionalni gala Jenkov ples, prihodnje leto bo predvidoma v marcu.