Župani ostali brez zagotovil za kohezijske projekte

Srečanje županov in ministrice za zdaj brez konkretnih obljub in zagotovil.

Objavljeno
13. marec 2015 20.48
Zoran Janković 04.decembra 2014
Maša Jesenšek, Ljubljana
Maša Jesenšek, Ljubljana

Ljubljana – Župani 34 občin, ki načrtujejo enajst kohezijskih projektov, vrednih več kot 200 milijonov evrov, za katere je zmanjkalo evropskih sredstev, si niti po današnjem sestanku z ministrico Alenko Smerkolj še ne morejo oddahniti. Ostali so brez zagotovil, kdaj lahko pričakujejo odločbe o financiranju projektov.

Župani so srečanje v ljubljanski mestni hiši zapustili razočarani. Kot je povedal župan Brezovice Metod Ropret, so pričakovali konkretnejše odgovore, a srečanje se je pokazalo za bolj »seznanitvene narave«. Dobili so le ponovno zagotovilo, da bo teh enajst projektov v finančnem obdobju 2014–2020 prednostno obravnavanih. »Mislim, da bo to držalo, skrbi pa, da bo treba vloge za kohezijska sredstva na novo pripraviti – pri čemer upam, da le vloge, ne pa tudi razpisov – in da ni nobenih zagotovil glede terminskih okvirov in že izbranih izvajalcev.«

Škofljiški župan Ivan Jordan, po njegovem mnenju je sestanek spominjal na »hišo žalosti«, opozarja, da so ti projekti že od leta 2013 pripravljeni na izvedbo. »Zdaj jih bodo še enkrat pregledovali, in to isti uradniki, ki so jih že pregledali in ugotovili, da je vse v redu. To lahko traja v nedogled, preden bodo to končali, lahko pade vlada in se bo s tem spet ukvarjala nova.« Jordan izpostavlja, da gradbena podjetja, ki so bila na razpisih izbrana že pred letom in več, podaljšujejo bančne garancije in ostajajo brez dela, občine pa se na drugi strani bojijo tožb, ki bi jih izvajalci lahko vložili, če javni razpisi ne bodo veljavni tudi v novi finančni perspektivi. Stroške bodo morale nositi lokalne skupnosti, in ne država. »Najhuje pri vsem je to, da gre za projekte s področja pitne vode,« ne nesmiselnost težav pri zagotavljanju te osnovne infrastrukture opozarja župan Škofljice.

Metod Ropret pravi, da so v večjih težavah občine, ki so projekte že začele izvajati z lastnimi sredstvi. Da ne vedo, kako naprej, je povedal tudi župan Kamnika Marjan Šarec, kjer so lani z okoliškimi občinami na podlagi sklepa vlade že začeli gradnjo kanalizacije in vodovoda na širšem območju Kamnik-Domžale in nadgradnjo čistilne naprave. »Kamnik je vzel 3,5 milijona evrov kredita, denarja bo zmanjkalo, morda že aprila. Potem se bodo dela ustavila, zaprli bomo gradbišče. Če bi vsaj dobili odločbe, bi lahko vzeli premostitveni kredit in nadaljevali dela,« pojasnjuje Šarec, ki še vedno meni, da so ravnali prav, ko so začeli graditi brez izdanih odločb, in pričakuje, da se bo na koncu dobro izteklo, saj verjame v vodstveno ekipo na SVRK.

Optimist je tudi direktor urada za kohezijsko politiko Bojan Suvorov, ki verjame, da bodo projekte izpeljali, razume pa skrbi županov, »ki se še multiplicirajo«.