Menedžerki delovne sreče
Za pozitivno organizacijsko kulturo so ključni dobri odnosi in rezultati.
Odpri galerijo
Če si zadovoljen z delom, še ne pomeni, da si na delovnem mestu srečen, pravita Petra Božič Blagajac in Maja Lončar. Foto: osebni arhiv
Sreča je temeljna človekova pravica in morala bi biti tudi temeljna pravica vsakega zaposlenega, sta prepričani Petra Božič Blagajac in Maja Lončar. Kot prvi mednarodno certificirani menedžerki delovne sreče pri nas jo med zaposlenimi v podjetjih širita tudi sami.
Prijateljici in sodelavki zadruge za upravljanje znanja Paleta znanj sta pridobili potrdilo mednarodne akademije za menedžerje delovne sreče Woohoo in za podjetja, time in vodje pripravljata delavnice, predavanja, treninge ter daljše programe nadgradnje pozitivne organizacijske kulture. Ključna dejavnika, ki nas osrečujeta pri delu, sta odnosi in rezultati. »Ko veš, da ima tvoje delo smisel, da ustvarjaš spremembo, prispevaš k širšemu razvoju družbe, in ko veš, da dobro delaš, in čutiš, da te sodelavci in nadrejeni cenijo in spoštujejo, je to to,« pravi Petra Božič Blagajac.
Po poročilu o sreči, narejenem pod okriljem OZN, smo Slovenci na 51. mestu med 150 državami. Po podatkih statističnega urada je s svojim delom zelo zadovoljnih dobra polovica samozaposlenih in skoraj 52 odstotkov zaposlenih. Toda zadovoljstvo je nekaj drugega kot delovna sreča, pripomni sogovornica. Temelji na stvareh s kratkoročnim učinkom, kot so telovadnica v podjetju, brezplačna hrana. Delovna sreča ustvarja dolgotrajen učinek, res pa zahteva večjo zavzetost ljudi.
V Sloveniji smo šele začeli odkrivati prednosti delovne sreče kot celovitega koncepta vodenja, sogovornica je prepričana, da jih bo vedno več. »Položaj delodajalcev se spreminja, zaposleni izbirajo, kam bodo šli delat, da jim bo dobro. Ni več tega, da greš delat, ker moraš, kar moraš.«
Investicija v srečo se podjetjem izplača z več vidikov. Med zaposlenimi je manj odsotnosti, fluktuacije, večja je produktivnost, ustvarjalnost, motivacija, zaposleni se hitreje učijo, bolje delajo v timu in bolje komunicirajo. Podjetja, ki poskrbijo za delovno srečo, so boljši in privlačnejši delodajalci, srečnejše so njihove stranke, in vse to se pozna na boljših poslovnih rezultatih.
Prijateljici in sodelavki zadruge za upravljanje znanja Paleta znanj sta pridobili potrdilo mednarodne akademije za menedžerje delovne sreče Woohoo in za podjetja, time in vodje pripravljata delavnice, predavanja, treninge ter daljše programe nadgradnje pozitivne organizacijske kulture. Ključna dejavnika, ki nas osrečujeta pri delu, sta odnosi in rezultati. »Ko veš, da ima tvoje delo smisel, da ustvarjaš spremembo, prispevaš k širšemu razvoju družbe, in ko veš, da dobro delaš, in čutiš, da te sodelavci in nadrejeni cenijo in spoštujejo, je to to,« pravi Petra Božič Blagajac.
Po poročilu o sreči, narejenem pod okriljem OZN, smo Slovenci na 51. mestu med 150 državami. Po podatkih statističnega urada je s svojim delom zelo zadovoljnih dobra polovica samozaposlenih in skoraj 52 odstotkov zaposlenih. Toda zadovoljstvo je nekaj drugega kot delovna sreča, pripomni sogovornica. Temelji na stvareh s kratkoročnim učinkom, kot so telovadnica v podjetju, brezplačna hrana. Delovna sreča ustvarja dolgotrajen učinek, res pa zahteva večjo zavzetost ljudi.
V Sloveniji smo šele začeli odkrivati prednosti delovne sreče kot celovitega koncepta vodenja, sogovornica je prepričana, da jih bo vedno več. »Položaj delodajalcev se spreminja, zaposleni izbirajo, kam bodo šli delat, da jim bo dobro. Ni več tega, da greš delat, ker moraš, kar moraš.«
Investicija v srečo se podjetjem izplača z več vidikov. Med zaposlenimi je manj odsotnosti, fluktuacije, večja je produktivnost, ustvarjalnost, motivacija, zaposleni se hitreje učijo, bolje delajo v timu in bolje komunicirajo. Podjetja, ki poskrbijo za delovno srečo, so boljši in privlačnejši delodajalci, srečnejše so njihove stranke, in vse to se pozna na boljših poslovnih rezultatih.
