Avstralski požari ustvarjajo lastne strele

Danes naj bi se po napovedih v Avstraliji znova segrelo, tudi veter naj bi se okrepil, vse to pa krepi požare.
Fotografija: Veliki požari ustvarjajo svoje oblake, ki s strelami širijo požar prek vseh ovir. FOTO: Tracey Nearmy/Reuters
Odpri galerijo
Veliki požari ustvarjajo svoje oblake, ki s strelami širijo požar prek vseh ovir. FOTO: Tracey Nearmy/Reuters

Požari v Avstraliji gorijo tako intenzivno, da so potisnili dim do Čila. Poleg tega ustvarjajo svoje lastno vreme, tudi s smrtonosnimi ognjenimi nevihtami, v katerih se pojavljajo suhe strele, ki se jih ne da zadržati, zato lahko preskočijo ovire. Ravno za omejevanje požarov so gasilci v preteklih nekoliko hladnejših dneh čistili vegetacijo ob robovih požarišč.

Znanstveniki se še trudijo razumeti, kako nastajajo ognjene nevihte, saj so odvisne od vsega, vremena, terena, vegetacije in značilnosti ognja. Osnova pa je vedno enaka, veliki požari povzročijo ekstremno vročino in veliko količino dima, ki reagira z vlago v zraku, da nastanejo oblaki. »V pravih razmerah se lahko oblak hitro spusti do nižje stratosfere. Trenje med koščki ledu v zgornjem delu oblakov povzroči rast električnega naboja, ki se sprosti z veliko strelo,« pojasnjujejo avstralski meteorologi.

V ognjenih nevihtah pade zelo malo dežja, zato lahko strele udarijo v suha tla in povzročijo nove požare, tudi 100 kilometrov daleč od izvornega velikega požara. Poleg tega lahko oblaki povzročajo močno dviganje in spuščanje zračnih mas, kar ima za posledico močan veter, ki še pospešuje požare. Oblaki lahko povzročijo celo ognjene tornade.

Ognjenih neviht se ne da zadržati ali nadzorovati in še množile se bodo. FOTO: Alkis Konstantinidis/Reuters
Ognjenih neviht se ne da zadržati ali nadzorovati in še množile se bodo. FOTO: Alkis Konstantinidis/Reuters


»Ognjene nevihte so najbolj nevarna in najbolj nepredvidljiva posledica požara grmičevja, nemogoče jih je omejiti ali nadzorovati,« pravi Rachel Badlan, raziskovalka univerze v Novem Južnem Walesu. Raziskovalci še dodajajo, da je ognjene nevihte zelo težko napovedati, saj je tudi požare težko napovedati. Med letoma 2001 in 2016 so v Avstraliji našteli 56 ognjenih neviht. Opazili pa so jih tudi v ZDA, Kanadi, Rusiji in Mongoliji, večinoma v gozdnatih območjih.

Dim avstralskih požarov je dosegel tudi Čile. FOTO: Murray Staff/Reuters
Dim avstralskih požarov je dosegel tudi Čile. FOTO: Murray Staff/Reuters


A nevarnost se povečuje, zgolj v avstralski Viktoriji je v šestih tednih lani nastalo vsaj 18 pirokumulonimbusov, oblakov, ki jih povzročajo hudi požari. Znanstveniki napovedujejo, da bo s podnebnimi spremembami ognjenih neviht še več, pojavljati se bodo začele že spomladi.


Upajo na spremembe


Nasin satelit Terra je posnel otok Kangaroo ob južni obali Avstralije pred in med požari. Tretjino otoka zavzemajo zavarovana območja narave, ki so dom morskih levov, pingvinov, koal ter različnih in ogroženih vrst ptic. Pogorela je tretjina otoka (155.000 hektarov), požare pa so zanetile strele, ki so udarile znotraj nacionalnega parka Flinders Chase. Ekologi so ugotovili, da je v požarih umrlo 25.000 koal, kar je polovica njihove populacije na otoku.

Na otoku Kangaroo, tretjina je zavarovana, je umrla polovica koal. FOTO: Stringer Reuters
Na otoku Kangaroo, tretjina je zavarovana, je umrla polovica koal. FOTO: Stringer Reuters


Na drugi strani, severozahodu, je Avstralijo dosegel tropski ciklon Blake, ki je prinesel veliko dežja, 15 centimetrov v 24 urah. Nekaj škode je bilo zaradi poplav in tudi padlih dreves. Ne bo pa ciklon vplival na požare v drugih delih Avstralije, upajo le, da kaže na spremembo vročih in suhih razmer, ki poganjajo požare.

Preberite še:

Komentarji: