Avstrijci odložijo le tri odstotke odpadkov

Pri proizvodnji novih steklenic denimo uporabijo kar dve tretjini recikliranega stekla.

Objavljeno
10. oktober 2013 16.40
Slopak
Slopak
Načini zbiranja in ločevanja odpadkov se med posameznimi državami Evropske unije razlikujejo. Prav tako se med državami razlikujejo rezultati pri doseganju sprejetih ciljev. Med najuspešnejše države članice v recikliranju odpadkov spadajo Belgija, Danska, Nemčija, Avstrija, Švedska in Nizozemska.

V sam vrh pri ločevanju odpadkov spada naša soseda Avstrija. Če se odpravimo čez mejo na obisk, lahko opazimo, da se njihov sistem ločevanja odpadkov nekoliko razlikuje od našega. Za zbiranje odpadne embalaže iz umetnih snovi (plastenke, folije, druga plastična embalaža) in sestavljene embalaže (kartonska embalaža za tekočine) uporabljajo rumene zabojnike in vreče. V modrih zabojnikih pristanejo pločevinke, konzerve in druga kovinska embalaža, rdeči zabojniki pa so rezervirani za papir in karton. Posebej zbirajo tudi organske biološko razgradljive odpadke, za katere uporabljajo rjav zabojnik.

Ločeno zberejo 96 odstotkov embalaže

Ima pa avstrijski sistem ločenega zbiranja posebnost pri steklu. Za steklo namreč uporabljajo dva ločena zabojnika, in sicer enega za prozorno steklo, drugega pa za barvno steklo. Pri ločevanju stekla so tako uspešni, da pri proizvodnji novih steklenic uporabijo kar dve tretjini recikliranega stekla. Pri proizvodnji steklene embalaže iz zelenega stekla ta količina znaša tudi do 90 odstotkov.

Avstrijci dosegajo pri zbiranju in ločevanju odpadkov zelo dobre rezultate in ločeno zberejo kar 96 odstotkov odpadne embalaže. Njihova gospodinjstva in podjetja vsako leto zberejo okoli 800.000 ton odpadne embalaže. Posledično prihranijo 630.000 ton izpustov CO2 na leto, kar občutno prispeva k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov.

Podatki kažejo, da je bila med letoma 2001 in 2010 splošna učinkovitost recikliranja komunalnih odpadkov zelo stabilna kljub sedemodstotni rasti količin komunalnih odpadkov. Podatki iz leta 2011 nam razkrivajo, da prebivalci Avstrije vsako leto ustvarijo 552 kilogramov odpadkov. Na odlagališča odložijo vsega skupaj le tri odstotke odpadkov, reciklirajo jih 28 in kompostirajo 34, kar Avstrijo uvršča v sam vrh predelave odpadkov. Velik delež, to je 35 odstotkov vseh komunalnih odpadkov, sežigajo v sežigalnicah. Te jim od leta 1991 služijo kot alternativen vir energije za daljinsko ogrevanje.

V Sloveniji zaostajamo za severno sosedo

Kako pa je s predelavo odpadkov pri nas? Podatki iz leta 2011 kažejo, da še vedno večina odpadkov, ki jih ustvarimo, to je kar 58 odstotkov, konča na odlagališčih. Recikliramo 34 odstotkov, kompostiramo pa šest odstotkov zbranih odpadkov. Prostora za izboljšanje naših okoljskih navad je torej še dovolj. Poskrbimo, da odpadke, ki jih ustvarimo, pravilno odvržemo v primeren zabojnik ali jih oddamo v zbirnem centru. Slopak, družba za ravnanje z odpadno embalažo, pa bo poskrbela, da bodo ločeno zbrani odpadki predani v reciklažo.