Besedo leta imamo, zdaj pa se pogovorimo o njej

Razglasilo jo je na prireditvi Delova osebnost leta. Prvič sodelovali pri izboru ZRC SAZU.

Objavljeno
09. januar 2020 19.21
Posodobljeno
09. januar 2020 20.04
Opozorila mladih, ki kličejo k ukrepom: FOTO: Uroš Hočevar
Uredništvo Dela je za svojo besedo leta razglasilo podnebje, ki je zmagala že v izboru znanstvenoraziskovalnega centra SAZU. Ta je besedo leta izbiral že četrtič, tokrat je prvič sodelovala tudi naša časopisna hiša in predlagala prav tisto besedo, za katero se je v deseterici finalistk ZRC SAZU odločila več kot četrtina od dva tisoč spletnih glasovalcev. Prvič smo dobili tudi kretnjo leta, to je »ustava«.

Besedi podnebje sta bili v izboru ZRC SAZU največja konkurenca šarcizem in brezogljčni, a sta obe skupaj dobili manj glasov kot zmagovalka. V deseterici finalistk, ki jih je strokovna komisija, sestavljena iz predstavnikov ZRC SAZU, portala MMC RTV Slovenija in Dela, izbrala izmed 300 predlogov, so bili še milenijec, nebralec, novinec, prisilka, skiro, trgovinska vojna in volk.


 

Duh časa


Čeprav je pri iskanju besed leta zaželeno, da ilustrirajo nekaj novega, posebnega, je večina v deseterici finalistk pravzaprav zelo starih in izhaja že iz indoevropskega jezika, ki so ga naši predniki govorili pred približno šest tisoč leti, je na včerajšnji opoldanski razglasitvi poudarila Simona Klemenčič z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Kar pa nikakor ne pomeni, da z novimi dogodki ne dobivajo novega konteksta ali celo novega pomena, kakor je dejal predstojnik omenjenega inštituta Kozma Ahačič, ki bedi nad izborom.

Če bi besedo leta izbirali leta 1515, bi bila to stara pravda, leta 1555 knjiga, leta 1848 narod, leta 1898 avtomobil, leta 1911 hlače, pa je Simona Klemenčič ponazorila, kako raba jezika odraža duh časa.

image
Med predlogi, ki pa niso prišli med finaliste, so bili tudi mladi za podnebne spremembe. FOTO: Uroš Hočevar


Da je podnebje in vse, kar je povezano z njim, zelo zaposlovalo misli ljudi v minulem letu, dokazuje že bera predlogov, ki so jih ljudje poslali do 20. decembra. Poleg besede brezogljični, so se med njimi, čeprav niso prišli v finalni izbor, znašli še predlogi, kot so okoljevarstveniki, pregretost, streznitev, podnebni zlom, podnebna apokalipsa, petki za prihodnost in mladi za podnebne spremembe. Beseda leta je namreč lahko tudi besedna zveza, ne sme pa biti lastno ime, s čimer so izpadli iz igre vsi tisti, ki so si želeli, da bi bila beseda leta Dončić. So pa dobili zadoščenje vsaj z novincem, ki se kajpak nanaša prav na košarkarskega zvezdnika iz Slovenije Luko Dončića.

podnébje -a
samostalnik srednjega spola SSKJ2

Nebo je beseda, stara tisočletja. Primerjamo jo lahko s podobnimi besedami v grščini, stari indijščini ali v anatolskih jezikih. V indoevropskem prajeziku, ki so ga naši predniki govorili pred približno šestimi tisočletji, je sprva pomenila oblak ali meglo, v slovenščini, ki se je iz prajezika razvila v samostojen jezik, pa smo iz nje najprej oblikovali besedo nebesa, mnogo kasneje pa podnebje. Podnebje ni beseda, ki bi v slovenskem jeziku do pred kratkim igrala prav posebej pomembno vlogo zunaj strokovnih besedil. Bolj so nas zanimale  druge stvari: ali bomo prišli v nebesa in kakšno bo jutri vreme. Vreme je bilo nekaj, kar se je dogajalo na domači njivi, po besedi podnebje pa smo pogosteje posegli takrat, ko smo opisovali tuje dežele – eksotične, drugačne in oddaljene, kjer ne govorijo slovensko. Govorili smo o tropskem podnebju, monsunskem podnebju ali puščavskem podnebju.
V zadnjih nekaj letih, posebej pa v letu 2019, se je to spremenilo. Najpogostejša beseda ob besedi podnebje je postala sprememba. Raba besedne zveze podnebne spremembe je približno tisočkrat pogostejša kot raba vsake od besednih zvez, ki vsebujejo besedo nebesa, na primer obljubljati nebesa, popeljati v nebesa, pot v nebesa. Dokončno smo se zavedeli, da podnebje ni nekaj, kar se dogaja drugje, ampak prav tu, na domači njivi. Morda so prav tu tudi nebesa, naša naloga pa ni, da poiščemo pot vanje, ampak da storimo vse, da jih ne bomo izgubili.

Avtorica: dr. Simona Klemenčič, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, ZRC SAZU

 

Zajec skoči v bazen


Da domislice našega predsednika vlade Marjana Šarca sežejo do srca ljudem, potrjuje tudi navdušenje nad šarcizmi. Ti so se pritepli tudi v slovenski znakovni jezik, je razkril Matjaž Juhart, sekretar Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije. Letos so namreč prvič izbirali tudi kretnjo leta in po vzoru besede leta izbrali pet finalistk, žal pa se mednje ni uvrstila kretnja, ki pomeni »zajec skoči v bazen«. »To je podobno šarcizmu,« je povedal Juhart in pokazal kretnjo, ni pa razložil, ali ima kakšno povezavo s Šarčevo izjavo »moramo skočiti v bazen, tudi če je prazen«.

Leto 2019 je bilo za slovenski znakovni jezik, ki vsebuje 18.000 kretenj in ga vsak dan uporablja okoli tisoč ljudi, izjemno pomembno, saj izdali prvo slovnico slovenskega znakovnega jezika, dali predlog za umestitev tega jezika v ustavo ter dosegli pomembne premike v pravicah gluhih in naglušnih. Zato so kretnje lanskega leta: himna, komunikacijski dodatek, osebna asistenca, slovnica in ustava. Največ, skoraj tretjino glasov je dobila slednja.

image
Podnebnje je v ospredju tudi v drugih državal. Oxfordova beseda leta 2019 je climate emergency, izraz, ki označuje razmere, v katerih so nujni ukrepi za zmanjšanje ali ustavitev podnebnih sprememb. FOTO: Uroš Hočevar

 

Deseterica v rimah


Kot v zadnjih dveh izborih je komisija ZRC SAZU tudi tokrat izzvala k pisanju pesmi leta, ki vsebujejo vse besede iz finalnega izbora. Iz bere več kot 40 pesmi so izbrali tisto, ki jo je napisal Klemen Berus (in na prireditvi zapel in uglasbil kantavtor Matej Kranjc).

Predstavil se je že v prvi kitici:
Najboljša pesem bo nagrajena?
Milenijec planem na vsak natečaj.
Večno prekarni novinec kulture,
zdaj končno odprl bom vrata v raj!


Pesem pa sklenil takole:
Deset jih je tu, finalistke vse zlate,
kdor tega ne vidi, je neandertalec.
Nagrada je moja, tu sploh ni debate −
razen če pesmi ne bere nebralec.


Mi pa sklenimo z besedami Kozme Ahačiča: »Beseda leta in vse, kar je povezano z njo, je nujno tudi odraz leta. Želim si, da bi o njej, pravzaprav o vseh besedah, ki so se pojavile v ospredju, čim več govorili, saj nam bo to pomagalo, da premišljujemo tudi o nas samih. Naša država namreč že ima slovenščino, a hkrati potrebuje tudi iskanje skupnega jezika.«

Slovenske besede leta

 

2019: podnebje
2018: čebela
2017: evropski prvaki
2016: begunec