Boljše ločevanje odpadkov, boljši rezultati

Najboljša in najsodobnejša naprava v Sloveniji in ena večjih v Evropi za 170.000 ton odpadkov na leto že obratuje.

Objavljeno
16. november 2015 19.13
Novi regijski center za predelavo odpadkov Ljubljana 16.11.2016 [smeti,snaga,odpadki]
Borut Tavčar, gospodarstvo
Borut Tavčar, gospodarstvo

Ljubljana – V Rceru bodo mešane odpadke še dodatno avtomatsko in ročno razvrščali, iz preostanka pa proizvajali gorivo dveh kakovosti. Iz bioloških odpadkov, ločeno zbranih in mešanih odpadkov bodo pridobivali plin in kompost. V zelenih in modrih objektih novega Regijskega centra za ravnanje z odpadki v Ljubljani poteka mehanska obdelava mešanih odpadkov, v objektih toplejših barv, rdeče, oranžne in rumene, pa biološka predelava. V Rcero bi lahko sprejeli odpadke 700.000 ljudi, do zdaj pa je k projektu pristopilo 37 občin z 640.000 prebivalci.

»Ko bo Rcero polno deloval, bomo na odlagališče odpadkov še vedno odložili od pet do deset odstotkov odpadkov, prej je bil delež odloženih odpadkov tri- do štirikrat večji,« je povedal direktor Snage Janko Kramžar. Tako bodo sedanji odlagalni prostori na Barju zadoščali do leta 2038.

Koncept »Nič odpadkov«

Dogovorov z odjemalci goriva iz mešanih odpadkov in komposta iz bioloških odpadkov Snaga še ni sklenila. »V pripravi je javni razpis za dve leti. V tem času bomo raziskali še druge možnosti uporabe,« je povedal Kramžar. Gorivo bo namreč primerno za cementarne in industrijske sežigalnice, Ljubljana pa je pristopila h konceptu Nič odpadkov, zato bo Snaga že v razpis dodala možnost snovne izrabe goriva. »To bo znamenje trgu, da se izplača vlagati tudi v take tehnologije,« dodaja Kramžar.

V Snagi in avstrijskem Strabagu so zelo ponosni na uspešno zgrajen Regijski center za ravnanje z odpadki (Rcero) Ljubljana, ki je začel poskusno obratovati pred dobrim tednom. Tehnični direktor za visoke gradnje pri Strabagu Dietmar Cerjak se je zahvalil partnerjem, ki jih je 80 odstotkov iz Slovenije, ob tem pa pozval prebivalce, naj odpadke še bolje ločujejo, da bi Rcero dosegel še večje učinke. V Rceru bodo predelovali mešane in biološke odpadke, sistem zbiranja in predelave embalaže, papirja in stekla ostaja enak kot doslej.

Učna pot

Pozivu k boljšemu ločevanju se pridružuje tudi Snaga. »Že pred časom smo izvedli obrat od ozkega informiranja o ločenem zbiranju odpadkov k ozaveščanju in spreminjanju vrednot. Rcero bo deloval tudi kot izobraževalni objekt, na njem bomo uredili učno pot,« pa je dodal direktor Snage Janko Kramžar. Opozoril je, da je Rcero Ljubljano in Slovenijo postavil med najboljše po ravnanju z odpadki, kar dokazujejo tudi vabila na predstavitev projekta v Italiji, na podnebnem vrhu v Parizu, januarja pa v Bruslju. Največji projekt v Sloveniji je sicer prvi kamenček v sodobnem ravnanju z odpadki v sistemu, ki je še vedno pomanjkljiv, tako po statistikah kot zakonskih osnovah, kar kaže tudi revizijsko poročilo računskega sodišča.

Poudarek Rcera je biološka obdelava odpadkov, srce pa trije fermentorji s po 2000 kubičnih metrov prostornine, dva za biološke odpadke, izločene iz mešanih odpadkov, eden pa za ločeno zbrane biološke odpadke. Mešane odpadke iz črnih zabojnikov bodo najprej avtomatsko ločili. Naprave lahko ločijo različne frakcije odpadkov, lahke od težkih (bioloških), nato po barvi in dimenzijah (tridimenzionalne od dvodimenzionalnih), magnet loči tudi neželezne kovine. Izločeni odpadki gredo lahko še v ročno sortirnico.

Plin, gorivo in kompost

Lahke odpadke bodo predelali v kakovostno in manj kakovostno gorivo, prvo za cementarne in drugo za sežigalnice doma in v tujini. Snaga s konceptom Nič odpadkov sežigu sicer ni najbolj naklonjena, zato bodo iskali prevzemnike, ki bi znali gorivo snovno, ne termično predelati. Biološki odpadki gredo v fermentorje, kjer odpadke vrtijo, lovijo pa izločeni metan oziroma bioplin. Ločeno zbrane biološke odpadke po obdelavi v fermentorjih in dezinfekciji pri 55 stopinjah Celzija še tri tedne prepihujejo, da so primerni za kompost. Biološke odpadke, izločene iz mešanih odpadkov, prepihujejo največ teden dni. Nad celotnim objektom je biološki filter za čiščenje zraka, v njem je lubje, ki ga vlažijo s padavinsko vodo. Ves zrak, izsesan iz prostorov, pride iz tovarne skozi en dimnik, kjer tudi merijo vsebnost onesnaževal.

              Šele dober začetek poskusnega obratovanja. Foto Tomi Lombar



Kompost bo lahko še dodatno zorel pod nastrešnico v okviru Rcera. Kot je povedal Mitja Praznik iz Snage, bo kompost gotovo uporaben za okrasne rastline, vendar bo na natančne odgovore treba še počakati. Pri nas so standardi za kakovost komposta ostrejši kot v Avstriji, vendar Praznik meni, da so ločeno zbrani biološki odpadki tako kakovostni, da bo mogoče kompost uporabiti tudi za običajne vrtove, na katerih raste še kaj drugega kot okrasne rastline.

Rcero v času poskusnega obratovanja upravlja Strabag, njegovo hčerinsko podjetje MBO UK Ljubljana pa bo v centru zaposlilo 90 ljudi. Po koncu poskusnega obratovanja bo upravljanje centra prevzelo javno podjetje Snaga. Cerjak je pojasnil, da je Strabag v Evropi sodeloval že pri sto podobnih projektih, vendar je glede na uporabljeno tehnologijo in velikost ljubljanski edinstven. Gre za največji kohezijski okoljski projekt v Sloveniji, ki je v celoti, z davkom, vreden 155 milijonov evrov. Skoraj polovico denarja oziroma 77,6 milijona evrov je prispevala Evropska unija.