Če bi zrak merili po želji občine, bi kršili uredbo
Nova hrastniška merilna postaja je v desetih dneh trikrat izmerila prekoračene vrednosti PM10, Arsova nobene.
Odpri galerijo
Hrastnik je veljal za eno od desetih, s PM10 degradiranih območij države; lani mu je država ta status vzela.
Hrastnik – Po tistem, ko je Arso lani Hrastniku, ki je desetletja velja za eno najbolj onesnaženih območij v državi, odvzel status degradiranega območja zaradi prašnih delcev PM10, Hrastničani z merilno postajo, ki so jo postavili na lastne stroške, državi dokazujejo, da v resnici še vedno dihajo onesnažen zrak: v samo desetih dneh so bile vrednosti PM10 presežene trikrat. A Arsova merilna postaja jih ni zaznala …
Kako je to mogoče? Ker se nahaja sredi športnega parka, daleč od individualnih kurišč, ki so najbolj skoncentrirana na Dolu pri Hrastniku, pravi župan Marko Funkl, in tudi precej stran od glavne prometnice proti Štajerski in od obeh največjih onesnaževalcev – Steklarne in Tovarne kemičnih izdelkov.
Obe sta v spodnjem delu Hrastnika. Merilna postaja, ki jo je naročila občina, jima je precej bližje, saj beleži kakovost zraka pri Riklovem mostu. V prihodnjih dneh bodo še eno postajo postavili na Dolu. Po mesecu dni bodo Arso, kot napoveduje Funkl, zaprosili za primerjavo izpustov. Občinski monitoring, ki bo Hrastničane prvo leto stal 9000 evrov, prihodnje leto pa predvidoma pol toliko, spremlja vrednosti PM10, ogljikovega monoksida, ozona in žveplovih ter dušikovih oksidov.
Arsova merilna postaja je v letošnjem letu zaznala vsega devet preseganj dnevnih mejnih vrednosti PM10, nazadnje v marcu, lani pa prav toliko v vsem letu. Dnevna mejna koncentracija PM10 sicer znaša 50 mikrogramov na kubični meter in je lahko presežena največ 35-krat v koledarskem letu.
Funkl je na okoljsko ministrstvo in na Arso že lani brez uspeha naslovil prošnjo za prestavitev postaje Anas iz športnega parka na drugo lokacijo, ki bi kazala bolj objektivno stanje onesnaženja, kakor pravi, saj kazalniki o obolevnosti in umrljivosti Hrastničanov kažejo najvišjo umrljivost med desetimi območji, ki so do lani veljala za degradirana zaradi PM10: Ljubljana, Maribor, Celje, Murska Sobota, Kranj, Nova Gorica, Novo mesto, Trbovlje in Zagorje. Med letoma 2016 in 2018, ko je Arsova merilna postaja v športnem parku kazala »premalo« prekoračenj vrednosti, da bi Hrastničani obdržali status degradiranih, so imeli rekordnih 1808 smrti na sto tisoč prebivalcev. Po podatkih NIJZ so bili delovno aktivni Hrastničani lani na bolniški v povprečju 25,3 dneva, slovensko povprečje je 15,3 dneva.
Poleg tega sta tamkajšnji Steklarna in Tovarna kemičnih izdelkov leta 2018 v zrak izpustili dobrih 150.000 kilogramov različnih onesnažil: izpustov prašnatih anorganskih snovi, celotnega prahu, fluorovih spojin in žveplovih ter dušikovih oksidov iz steklarniških družb Vitrum in Special je bilo skoraj 145 ton, klora, njegovih anorganskih spojin, amoniaka, dušikovih spojin in prahu iz TKI pa okrog osem ton. Še 15 ton prahu, ogljikovega monoksida in dušikovih oksidov je v ozračje izpustila mestna toplarna.
A na okoljskem ministrstvu (Mop) in na Arsu kljub vsemu ne popustijo. Glavni namen imisijskih postaj za merjenje kakovosti zunanjega zraka je spremljanje onesnaženosti zraka za potrebe zdravja ljudi na širšem območju občine, pravijo, pri izbiri lokacije merilnih postaj pa da upoštevajo smernice standardov kakovosti.
Večina merilnih postaj je, zatrjujejo, na lokacijah, na katerih so ravni reprezentativne za izpostavljenost večine mestnega prebivalstva in nanje ne vpliva samo en vir onesnaženja. Trenutna merilna postaja v Hrastniku je po oceni Arsa na lokaciji, kjer meritve izkazujejo stanje kakovosti zraka za večino prebivalcev mesta. Meritve na tem mestu potekajo že trideset let, v neposredni bližini postaje pa so osnovna šola, vrtec in zdravstveni dom, kjer preživijo veliko časa najbolj ranljive skupine ljudi. Funkl, nasprotno, vztraja, da želijo reprezentativne podatke o stanju zraka tudi v spodnjem delu občine in na Dolu, katerih pa jim Arsova postaja sredi parka pač ne more ponuditi. Arsu so predlagali prestavitev postaje na dve drugi lokaciji: Riklov most in Dol. Ali je zrak tam res slabši, kot trdijo Hrastničani, na Arsu ne morejo ne zanikati ne potrditi. »Vendar pa nobena od teh lokacij ne bi ustrezala kriteriju postavitve za tip merilnega mesta, to je neizpostavljeno mestno ozadje, kot zahteva uredba o kakovosti zunanjega zraka. V bližini obeh predlaganih lokacij živi precej manj ljudi in merilni mesti ne bi kazali reprezentativnega stanja v občini,« so za Delo zatrdili na Arsu.
Merilna postaja v Hrastniku je sicer ena od 22, ki bodo postavljene na novo oziroma prenovljene v sklopu kohezijskega projekta Sinica. Za postavitev je Arso od občine Hrastnik v letu 2018, ko jo je vodil prejšnji župan Miran Jerič, pridobil služnostno pravico za celih trideset let …
Kako je to mogoče? Ker se nahaja sredi športnega parka, daleč od individualnih kurišč, ki so najbolj skoncentrirana na Dolu pri Hrastniku, pravi župan Marko Funkl, in tudi precej stran od glavne prometnice proti Štajerski in od obeh največjih onesnaževalcev – Steklarne in Tovarne kemičnih izdelkov.
Marko Funkl, župan občine Hrastnik, želi vrednosti emisij poznati tudi v spodnjem Hrastniku in na Dolu. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Obe sta v spodnjem delu Hrastnika. Merilna postaja, ki jo je naročila občina, jima je precej bližje, saj beleži kakovost zraka pri Riklovem mostu. V prihodnjih dneh bodo še eno postajo postavili na Dolu. Po mesecu dni bodo Arso, kot napoveduje Funkl, zaprosili za primerjavo izpustov. Občinski monitoring, ki bo Hrastničane prvo leto stal 9000 evrov, prihodnje leto pa predvidoma pol toliko, spremlja vrednosti PM10, ogljikovega monoksida, ozona in žveplovih ter dušikovih oksidov.
V bolniški deset dni dlje kot drugi Slovenci
Arsova merilna postaja je v letošnjem letu zaznala vsega devet preseganj dnevnih mejnih vrednosti PM10, nazadnje v marcu, lani pa prav toliko v vsem letu. Dnevna mejna koncentracija PM10 sicer znaša 50 mikrogramov na kubični meter in je lahko presežena največ 35-krat v koledarskem letu.
Arsova merilna kampanja
Arso načrtuje v Hrastniku merilno kampanjo, v kateri bo meril onesnaženost zraka na več lokacijah hkrati in vire onesnaženja tudi natančneje analiziral. Kampanja, kakršno je Arso že izvedel v Kranju, Novem mestu, Žerjavu in Trbovljah bo pozimi, po zaključku projekta Sinica, točen datum še ni znan.
Arso načrtuje v Hrastniku merilno kampanjo, v kateri bo meril onesnaženost zraka na več lokacijah hkrati in vire onesnaženja tudi natančneje analiziral. Kampanja, kakršno je Arso že izvedel v Kranju, Novem mestu, Žerjavu in Trbovljah bo pozimi, po zaključku projekta Sinica, točen datum še ni znan.
Funkl je na okoljsko ministrstvo in na Arso že lani brez uspeha naslovil prošnjo za prestavitev postaje Anas iz športnega parka na drugo lokacijo, ki bi kazala bolj objektivno stanje onesnaženja, kakor pravi, saj kazalniki o obolevnosti in umrljivosti Hrastničanov kažejo najvišjo umrljivost med desetimi območji, ki so do lani veljala za degradirana zaradi PM10: Ljubljana, Maribor, Celje, Murska Sobota, Kranj, Nova Gorica, Novo mesto, Trbovlje in Zagorje. Med letoma 2016 in 2018, ko je Arsova merilna postaja v športnem parku kazala »premalo« prekoračenj vrednosti, da bi Hrastničani obdržali status degradiranih, so imeli rekordnih 1808 smrti na sto tisoč prebivalcev. Po podatkih NIJZ so bili delovno aktivni Hrastničani lani na bolniški v povprečju 25,3 dneva, slovensko povprečje je 15,3 dneva.
TKI Hrastnik je leta 2018 v zrak emitirala osem ton onesnažil, največ dušikovih oksidov. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Poleg tega sta tamkajšnji Steklarna in Tovarna kemičnih izdelkov leta 2018 v zrak izpustili dobrih 150.000 kilogramov različnih onesnažil: izpustov prašnatih anorganskih snovi, celotnega prahu, fluorovih spojin in žveplovih ter dušikovih oksidov iz steklarniških družb Vitrum in Special je bilo skoraj 145 ton, klora, njegovih anorganskih spojin, amoniaka, dušikovih spojin in prahu iz TKI pa okrog osem ton. Še 15 ton prahu, ogljikovega monoksida in dušikovih oksidov je v ozračje izpustila mestna toplarna.
V parku bo postaja še trideset let
A na okoljskem ministrstvu (Mop) in na Arsu kljub vsemu ne popustijo. Glavni namen imisijskih postaj za merjenje kakovosti zunanjega zraka je spremljanje onesnaženosti zraka za potrebe zdravja ljudi na širšem območju občine, pravijo, pri izbiri lokacije merilnih postaj pa da upoštevajo smernice standardov kakovosti.
Steklarna Hrastnik je hrastniška rekorderka po emisijah dušikovih in žveplovih oksidov. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Večina merilnih postaj je, zatrjujejo, na lokacijah, na katerih so ravni reprezentativne za izpostavljenost večine mestnega prebivalstva in nanje ne vpliva samo en vir onesnaženja. Trenutna merilna postaja v Hrastniku je po oceni Arsa na lokaciji, kjer meritve izkazujejo stanje kakovosti zraka za večino prebivalcev mesta. Meritve na tem mestu potekajo že trideset let, v neposredni bližini postaje pa so osnovna šola, vrtec in zdravstveni dom, kjer preživijo veliko časa najbolj ranljive skupine ljudi. Funkl, nasprotno, vztraja, da želijo reprezentativne podatke o stanju zraka tudi v spodnjem delu občine in na Dolu, katerih pa jim Arsova postaja sredi parka pač ne more ponuditi. Arsu so predlagali prestavitev postaje na dve drugi lokaciji: Riklov most in Dol. Ali je zrak tam res slabši, kot trdijo Hrastničani, na Arsu ne morejo ne zanikati ne potrditi. »Vendar pa nobena od teh lokacij ne bi ustrezala kriteriju postavitve za tip merilnega mesta, to je neizpostavljeno mestno ozadje, kot zahteva uredba o kakovosti zunanjega zraka. V bližini obeh predlaganih lokacij živi precej manj ljudi in merilni mesti ne bi kazali reprezentativnega stanja v občini,« so za Delo zatrdili na Arsu.
Merilna postaja v Hrastniku je sicer ena od 22, ki bodo postavljene na novo oziroma prenovljene v sklopu kohezijskega projekta Sinica. Za postavitev je Arso od občine Hrastnik v letu 2018, ko jo je vodil prejšnji župan Miran Jerič, pridobil služnostno pravico za celih trideset let …
