Tiskane izdaje
Medtem ko se je Sredozemsko morje v zadnjem tisočletju dvignilo za približno 30 centimetrov, napovedi medvladne skupine ZN o podnebnih spremembah govorijo o več kot trikratnem dvigu v prihodnjih sto letih, izhaja iz povzetka študije, ki jo je v začetku meseca na svoji spletni strani objavila italijanska nacionalna agencija za nove tehnologije, energijo in trajnostni gospodarski razvoj (Enea).
Študijo so objavili v znanstveni reviji Quaternary International, v njej pa so sodelovali tudi raziskovalci italijanskega inštituta za geofiziko in vulkanologijo, rimske univerze La Sapienza, italijanskih univerz iz Barija, Lecceja, Catanie ter univerz iz Hajfe v Izraelu, Pariza in Marseilla.
Z namenom proučitve sprememb višine gladine Sredozemlja so raziskovalci pridobili podatke za 13 arheoloških najdišč ob obalah Italije, Španije, Francije, Grčije in Izraela, in sicer na tektonsko stabilnih območjih. V Italiji so se osredotočili na tri območja na jugu Apeninskega polotoka, točneje v okolici Salerna, Otranta in Brindisija, kjer se je gladina morja dvignila za 15 centimetrov v zadnjih tisoč letih, je povedal raziskovalec pri Enei in koordinator študije Fabrizio Antonioli.
Po njegovih besedah so samo v Italiji zaznali 33 območij, ki bodo zaradi dvigovanja morja posebej ogrožena, med temi je tudi celotna jadranska obala med Trstom in Raveno. »Največji dvig gladine pričakujemo v severnem Jadranu, kjer bo seštevek dviga morja in znižanja obale dosegel vrednosti med 90 in 140 centimetri«.
Študija je pomembna tudi zato, ker pri preučevanju dvigovanja gladine morja še nihče ni vzel v obzir tako dolgega obdobja. Po Antoniolijevih besedah se je Sredozemlje v zadnjem tisočletju dvignilo od zgolj šest do največ 33 centimetrov, kar je 65 odstotkov manj od najnovejših projekcij medvladne skupine pri ZN, ki napovedujejo dvig gladine morja na globalni ravni med 60 in 95 centimetri do leta 2100.
»Gre za očiten pospešek, katerega vzrok so predvsem podnebne spremembe zaradi dviga koncentracije ogljikovega dioksida v ozračju,« je Enea na svoji spletni strani še povzela Antoniolija.
