Nevarne kemikalije so v hrani, embalaži, kozmetiki, tekstilu in prahu ...

Rezultati spremljanja izpostavljenosti prebivalcev Slovenije kemikalijam v okolju kažejo, da smo v primerljivem položaju s preostalo Evropo, vendar to še ni vzrok za brezskrbnost, pravi prof. dr. Milena Horvat, vodja odseka za znanosti o okolju na Institutu Jožef Stefan, kjer po pooblastilu urada za kemikalije izvajajo humani biomonitoring, s katerim merijo izpostavljenost ljudi okoljskim onesnaževalom. Odlašanje evropske komisije s prepovedjo najbolj škodljivih kemikalij jo skrbi. »Vsakršno zavlačevanje pomeni veliko ekonomsko in zdravstveno škodo, zato mora komisija čim prej ukrepati,« poudarja.

Kako komentirate zavlačevanje EK pri omejevanju uporabe najbolj škodljivih kemikalij?

Pri tej temi je treba povedati zelo jasno: največji problem ni več pomanjkanje znanja, ampak počasnost odzivanja in močni pritiski industrije. Pri številnih snoveh, kot so bisfenoli, PFAS ali nekateri zaviralci gorenja, imamo že dolgo dovolj resnih vzrokov za zaskrbljenost. Vemo, da so te snovi lahko zelo obstojne, da se lahko kopičijo v okolju in človeku ter imajo lahko dolgoročne učinke na hormonski sistem, presnovo, plodnost in tudi pojav nekaterih drugih bolezni.