Človeštvo od leta 1970 izbrisalo 60 odstotkov živali

»To zdaj pravzaprav ogroža prihodnost ljudi. Narava ni nekaj, kar je ‘dobro imeti‘ – to je mehanizem, ki nas ohranja pri življenju.« 

Objavljeno
30. oktober 2018 12.01
Posodobljeno
30. oktober 2018 14.05
Človeška dejavnost povzroča izgubo habitatov.  FOTO: Reuters
S. S.
S. S.
»Znanost nam kaže kruto realnost stanja naših gozdov, oceanov in rek v našem upravljanju. Vrsta za vrsto, centimeter za centimetrom se zmanjšuje število vrst v naši divjini, kar je znak neverjetnega vpliva in pritiska, ki ga izvajamo na naš planet. Tisto, kar nas resnično definira in vzdržuje - naša narava in biodiverziteta - počasi umira,« je ob letošnjem poročilu o stanju planeta, ki ga izdaja Svetovni sklad za živali (WWF), dejal generalni direktor sklada Marco Lambertini

Človeštvo je po njihovih ocenah v poročilu, ki ga je pisalo 59 znanstvenikov iz vsega sveta, izbrisalo 60 odstotkov sesalcev, ptic, rib in plazilcev od leta 1970. Sladkovodne populacije rib so upadle za 83 odstotkov od leta 1970. Upad populacij je predvsem izražen v tropskih predelih, v Južni in Srednji Ameriki pa je upad najopaznejši – celo 89-odstoten v primerjavi s podatki iz leta 1970.

image
20 odstotkov amazonskega gozda je izginilo v zadnjih 50 letih in približno polovica plitkovodnih koral v zadnjih 30 letih. FOTO: Reuters
Največje gonilo trenutne izgube biodiverzitete je čezmerno izkoriščanje naravnih virov, ki je posledica naše naraščajoče potrošnje, ki resno ogroža sposobnost narave, da nam nudi storitve, ki so globalno vredne približno 125 trilijonov dolarjev letno, so sporočili iz WWF Adria. Človeška dejavnost povzroča izgubo habitatov. 20 odstotkov amazonskega gozda je izginilo v zadnjih 50 letih in približno polovica plitkovodnih koral v zadnjih 30 letih.

»Smo kot mesečniki, ki stopamo proti robu prepada. Če bi govorili o 60-odstotnem upadu populacije ljudi, bi to pomenilo izpraznjene Severno in Južno Ameriko, Afriko, Evropo, Kitajsko in Avstralijo. Govorimo o takšnih razsežnostih,« je dejal izvršni direktor oddelka za znanost in ohranjanje narave pri WWF Mike Barrett. »To zdaj pravzaprav ogroža prihodnost ljudi. Narava ni nekaj, kar je 'dobro imeti' – to je mehanizem, ki nas ohranja pri življenju.« 

»Vsi podatki, ki so nam dostopni kažejo na to, da človek dominira nad ostalim živim svetom. Ali je to res zmaga? Slovenci porabljamo resurse v vrednosti 2,8 planeta in to je zastrašujoče,« je komentiral Leon Kebe, predstavnik WWF Adrije v Sloveniji. »Ukrepanje vseh deležnikov, tako posameznikov, gospodarstva in vlad, skratka celotnega človeštva, je nujno. Moramo najti boljši način razvoja, ki bo skladen z naravo od katere smo vsi odvisni.« 

V naši regiji stanje narave ni povsem alarmantno, način upravljanja z naravnimi viri pa je katastrofalen in pogosto od dobre ideje vodi do slabe realizacije. Dostop do informacij je okrnjen, posvetovanje z javnostjo in deležniki površno, odnos med odločevalci in deležniki pogosto ni enakopraven, so še poudarili pri WWF Adria.

Opozorili so, da je pri nas populacija risa na robu izumrtja, a naj dodamo, da namerava Slovenija v prihodnjih letih pripeljati nove živali, ki bodo okrepile populacijo, bolje gre medvedom in volkovom. Pri WWF Adria so še dodali, da so nekatere hidroelektrarne problematične, saj povzročajo nepovratno škodo na vodotokih in ogrožajo sladkovodne vrste rib. Nadaljevali so, da je 93 odstotkov ocenjenega ribjega fonda v Sredozemlju je v prelovu in v Jadranu je situacija zelo podobna.

Pri WWF so izpostavili še nekatere dobre prakse, da se je s pravilnimi ukrepi povečalo število pandna Kitajskem ali tigrov v Indiji. Po njihovem mnenju je zdaj nujno, da zdaj oblikujemo delovno okvirje za obdobje po letu 2020, ki je ključno leto v katerem se od svetovnih voditeljev pričakuje oceno napredka pri uresničevanju Ciljev trajnostnega razvoja, Pariškega dogovora in Konvencije o biološki raznovrstnosti.