Lenarčičev polet za temeljite spremembe načina življenja

Po 20.000 kilometrih je Matevž Lenarčič spet doma. Z ugotovitvijo, da je črni ogljik pomemben povzročitelj podnebnih sprememb.
Objavljeno
16. maj 2018 15.51
Posodobljeno
16. maj 2018 16.54
Predstavitev meritev zadnje misije Matevža Lenarčiča. Na fotografiji so z leve proti desni: dr. Griša Močnik, Matevž Lenarčič, prof. dr. Jadran Lenarčič. FOTO: Marjan Verč/
A. S. H., STA
A. S. H., STA
Ljubljana - Ekipa misije Green Light World Flight namerava podatke, ki jih je v letu prek Azije z ultra lahkim letalom zbral Matevž Lenarčič, uporabiti tako v znanstvene namene kot za osveščanje javnosti o črnem ogljiku. Posamezniki bodo lahko pritisnili na politiko in tako dosegli spremembe, ki pa bodo morale seči v temelje našega družbenega sistema.

Lenarčič je meritve opravljal na mesec dni dolgi seriji etap z ultra lahkim letalom dynamic WT9 slovaškega proizvajalca Aerospool nad Bližnjim vzhodom in Azijo. Misijo je opisal kot uspešno - instrumenti so večinoma pridno beležili podatke, žal pa jih zaradi zapleta z dovoljenji niso mogli zbirati na Kitajskem.

Na pridobljeno sliko o stanju ozračja so ob vremenskih razmerah in pogojih dovoljenj vplivale tudi vremenske razmere. Nad Arabskim polotokom so na primer izmerili večje koncentracije puščavskega peska v zraku, v Rusiji so na meritve pomembno vplivali številni gozdni požari, ki so jih tam tudi pričakovali, je ekipa pojasnila na današnji predstavitvi v Ljubljani.
 

Merili naravne in človeške vire


Med poletom so merili prispevke, ki jih povzročajo tako naravni kot človeški viri, je povedal vodja znanstveno raziskovalne ekipe Griša Močnik. Eden od poudarkov je veljal črnemu ogljiku, ki ga v zrak izpuščajo promet, individualna kurišča in industrija. Črni ogljik je drugi najpomembnejši povzročitelj segrevanja atmosfere po ogljikovem dioksidu, je izpostavil Močnik.
Misija Green Light World Flight ima sicer dva glavna cilja. Na eni strani bodo zbrane in obdelane podatke predstavili na znanstvenih konferencah, iz njih pa bodo nastale znanstvene publikacije. »To hočemo narediti na kredibilen način, ki bo neodvisen od preizkušenj kolegov znanstvenikov,« je poudaril Močnik.

Na drugi strani pa je za celotno ekipo velikega pomena tudi osveščanje javnosti. Ta se mora zavedati, da onesnaženje zraka ni problematično le z vidika vpliva na zdravje v nekem mestu ali kraju, pač pa se ti oblaki temnega dima »širijo visoko v atmosfero, kjer absorbirajo sončno svetlobo in segrevajo zrak ter prispevajo k podnebnim spremembam skoraj enako kot ogljikov dioksid,« je poudaril Močnik.

»Ko smo začeli, praktično ni bilo govora o črnem ogljiku, niti na okoljskih konferencah. Zdaj je to dejavnik, politični instrument in to je že eden od dosežkov,« je dejal Lenarčič, čeprav vseh zaslug za to niti približno ne pripisuje le ekipi GreenLight WorldFlight.
 

Vpliv izpustov seže visoko v nebo


»Črni ogljik moramo prepoznati kot problem, da bo osveščena javnost pritisnila na odločevalce v parlamentih,« je poudaril. Le tako bo namreč prišlo do sprejema ukrepov, ki bodo vpliv črnega ogljika zmanjšali. Tudi ekipa Green Light World Flight namerava svoje ugotovitve predstaviti tako v slovenskem kot tudi v evropskem parlamentu.

Pri ustvarjanju pritiska na odločevalce jim bo v pomoč tudi spletna peticija, s katero pozivajo k ukrepom proti črnemu ogljiku. Peticija je zaenkrat zbrala koli 120 podpisov. »Ne živimo v iluziji, da bi jo podpisalo pet milijonov ljudi, saj je navsezadnje problem črnega ogljika povezan z našim načinom življenja. Vsi radi potujemo, vsi se radi imamo fajn, vsi bi radi imeli čim več. Naša družba ni dovolj zrela, da bi rekla: dovolj je. A prej ali slej bo to potrebno,« je poudaril Lenarčič.

Misijo so pozdravili tudi na Institutu Jožef Stefan (IJS), ki je gostil današnji dogodek. "Za naš institut je to nova izkušnja. Seveda veliko delamo na področju ekologije in varstva okolja, ki deluje v raznih mednarodnih misijah, tokrat pa se je pokazal nek nov rezultat na področju črnega ogljika," je poudaril direktor IJS Jadran Lenarčič - mimogrede, z letalcem Lenarčičem nista v sorodu.

»Inštitut in Slovenija se s tem vključujeta v izgradnjo zemljevida črnega ogljika na svetu, in to ne pri tleh, ampak na višinah, kjer so te meritve zelo pomembne,« je še dodal direktor.
 

Predstavitev širom po svetu


Rezultate dosedanjih meritev je ekipa GLWF predstavila na več kot 30 znanstvenih konferencah po celem svetu. S sodelovanjem z znanstveniki, ki modelirajo regionalne in globalne izpuste, njihovo širjenje in njihov vpliv na podnebje, bodo te aktivnosti tudi nadaljevali. Med poglavitnimi  cilji v naslednjem obdobju je zagotoviti večji vpliv na odločevalsko javnost tako v Sloveniji kot v Evropski uniji in razvijati zavest o dejanskih učinkih črnega ogljika na podnebne spremembe in o možnostih ukrepanja. Učinki kampanj, ki jih izvaja ekipa GLWF, so vidni že na lokalnih ravneh, kjer se izvajajo redne meritve in se spodbuja zavedanje o hitro dosegljivih rezultatih ukrepov za zmanjšanje škodljivih vplivov črnega ogljika na okolje.