Da bi imeli čisto vodo še tisoč let
Kanal nad podtalnico: Boljše tesnosti se ta hip na svetu ne da zagotoviti, poleg tega povezovalni kanal odpravlja več tisoč greznic.
Odpri galerijo
Krištof Mlakar, direktor Voka Snaga. FOTO: Leon Vidic/Delo
Ljubljana - Veliko duhov je razburil projekt nadgradnje kanalizacijskega sistema Ljubljane oziroma povezovalni kanal C0, ki Medvode in Vodice prek prvega vodovarstvenega pasu povezuje z ljubljansko čistilno napravo. Direktor javnega podjetja Voka Snaga Krištof Mlakar pravi, da gre za sistem, ne zgolj kanal, pa še ta ne bo nikjer puščal.
Zgradili smo malo manj kot šest kilometrov kanala, postaviti ga moramo še 5,5 kilometra, od tega 4004 metre med Rojami in Črnuškim mostom. Vsa zemljišča so v lasti občine, imamo tudi vsa dovoljenja.
Cevi so iz centruifugiranega poliestra, skupaj s spoji je to najboljša tehnologija na svetu. Cevi bodo na dolžini 2,1 kilometra nad 1,5 kilometra širokim tokom podtalnice poleg tega položene v betonski sarkofag, šest metrov pod zemljo in ob največjem mogočem pretoku štiri metre nad podtalnico. Največja polnitev, ko bomo praznili zadrževalni bazen, bo 40-odstotna, običajno pa bo zmogljivost cevi zasedena do 20-odstotno. Odpadna voda, pomešana z meteorsko, teče gravitacijsko, ne pod pritiskom.
To je najbolj skrbno delan in nadziran projekt v državi, imamo vse vrste nadzora, od materiala, tehnike do hidrogeologije in okolje. Projekt je potrdilo ministrstvo za okolje, pa tudi Evropska komisija oziroma dve komisiji. Komisija programa Jaspers je bila pri nas petkrat, zahtevali so vse podatke, tudi o ravni podzemne vode, izdelali smo tudi seizmološko in podnebno poročilo, za ves projekt pa seveda tudi okoljevarstveno poročilo. Preverjala nas je tudi neodvisna strokovna komisija IQF, ki jo določi Evropska komisija, ta je vse še enkrat pregledala. Če bi oni rekli ne, bi tudi Evropska komisija rekla ne. Poslali so nam deset gradbenih inšpekcij, pa niso ugotovile nobenih nepravilnosti.
Seveda to ni gotovo, zato je bistveno vzdrževanje. Vzorčiti moramo pred gradnjo, med gradnjo in po gradnji. Vsako leto bomo izpraznili kanal in ga pregledali s kamero, s katero lahko vidimo tudi milimetrske razpoke. Kanal zdrži potres do desete stopnje po evropski lestvici. Pri takem potresu bi bil sicer C0 verjetno najmanjša težava Ljubljane in Slovenije.
Rušo odgrnemo, naredimo transportno pot in po gradnji vrnemo rušo nazaj. Parcele zasedemo za 14 dni, potem jih vrnemo v prvotno stanje. Lahko gradimo 18 metrov cevovoda s premerom 1200 milimetrov na dan.
Z ljubljansko čistilno napravo bomo povezali Medvode in Vodice, pod katerima tudi teče podtalnica, poleg tega bomo zaprli preobremenjeno čistilno napravo Brod in tam uredili zadrževalni bazen. Samo s C0 bomo odpravili 4500 greznic. Na kanalizacijo in čistilno napravo, ki jo bomo posodobili za izločanje nitratov in fosfatov ter jo povečali, pa bo povezanih 22.500 ljudi. Tako bomo dosegli 98-odstotno povezanost na kanalizacijo.
Kolikšen del povezovalnega kanala C0 morate še zgraditi?
Zgradili smo malo manj kot šest kilometrov kanala, postaviti ga moramo še 5,5 kilometra, od tega 4004 metre med Rojami in Črnuškim mostom. Vsa zemljišča so v lasti občine, imamo tudi vsa dovoljenja.
Dovoljenja in soglasje za CO. FOTO: Borut Tavčar/Delo
Zagotavljate, da odpadna voda ne bo pronicala v podtalnico?
Cevi so iz centruifugiranega poliestra, skupaj s spoji je to najboljša tehnologija na svetu. Cevi bodo na dolžini 2,1 kilometra nad 1,5 kilometra širokim tokom podtalnice poleg tega položene v betonski sarkofag, šest metrov pod zemljo in ob največjem mogočem pretoku štiri metre nad podtalnico. Največja polnitev, ko bomo praznili zadrževalni bazen, bo 40-odstotna, običajno pa bo zmogljivost cevi zasedena do 20-odstotno. Odpadna voda, pomešana z meteorsko, teče gravitacijsko, ne pod pritiskom.
Cevi gredo v betonski sarkofag, vse materiale in vgradnjo preverja stroka. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Kakšen je nadzor?
To je najbolj skrbno delan in nadziran projekt v državi, imamo vse vrste nadzora, od materiala, tehnike do hidrogeologije in okolje. Projekt je potrdilo ministrstvo za okolje, pa tudi Evropska komisija oziroma dve komisiji. Komisija programa Jaspers je bila pri nas petkrat, zahtevali so vse podatke, tudi o ravni podzemne vode, izdelali smo tudi seizmološko in podnebno poročilo, za ves projekt pa seveda tudi okoljevarstveno poročilo. Preverjala nas je tudi neodvisna strokovna komisija IQF, ki jo določi Evropska komisija, ta je vse še enkrat pregledala. Če bi oni rekli ne, bi tudi Evropska komisija rekla ne. Poslali so nam deset gradbenih inšpekcij, pa niso ugotovile nobenih nepravilnosti.
Krištof Mlakar kaže del spojke za cevi. FOTO: Borut Tavčar/Delo
Kanal verjetno ne zdrži vseh 50 let, kot je njegova življenjska doba?
Seveda to ni gotovo, zato je bistveno vzdrževanje. Vzorčiti moramo pred gradnjo, med gradnjo in po gradnji. Vsako leto bomo izpraznili kanal in ga pregledali s kamero, s katero lahko vidimo tudi milimetrske razpoke. Kanal zdrži potres do desete stopnje po evropski lestvici. Pri takem potresu bi bil sicer C0 verjetno najmanjša težava Ljubljane in Slovenije.
Tam so njive, kako gradnja vpliva na kmetovalce?
Rušo odgrnemo, naredimo transportno pot in po gradnji vrnemo rušo nazaj. Parcele zasedemo za 14 dni, potem jih vrnemo v prvotno stanje. Lahko gradimo 18 metrov cevovoda s premerom 1200 milimetrov na dan.
Kjer je tok podtalnice, so večinoma njive, a tudi gramoznica. FOTO: Borut Tavčar/Delo
Kaj pa zajema celoten projekt?
Z ljubljansko čistilno napravo bomo povezali Medvode in Vodice, pod katerima tudi teče podtalnica, poleg tega bomo zaprli preobremenjeno čistilno napravo Brod in tam uredili zadrževalni bazen. Samo s C0 bomo odpravili 4500 greznic. Na kanalizacijo in čistilno napravo, ki jo bomo posodobili za izločanje nitratov in fosfatov ter jo povečali, pa bo povezanih 22.500 ljudi. Tako bomo dosegli 98-odstotno povezanost na kanalizacijo.
